Obrambni in zunanji ministri držav članic Evropske unije bodo v ponedeljek obravnavali predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o nadaljnjih dobavah topniškega streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupno naročanje streliva. Po neuradnih informacijah je cilj, da dosežejo politični dogovor o predlogu.
Borrell je predlog pristopa k dobavi streliva Ukrajini, ki bi temeljil na treh medsebojno povezanih stebrih, obrambnim ministrom predstavil na neformalnem zasedanju v Stockholmu 8. marca.
V okviru prvega stebra bi iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo države članice, namenili milijardo evrov za takojšnjo dobavo različnih vrst topniškega streliva iz obstoječih zalog evropskih vojsk ali že sklenjenih naročil, je tedaj povedal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko.
Drugi steber predvideva skupno naročanje topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov, da bi ponovno zapolnili svoje zaloge in tudi dobavili dodatno strelivo Ukrajini. Tudi za ta steber bi namenili milijardo evrov iz mirovnega instrumenta, pri čemer bi sredstva lahko porabili zgolj za strelivo, namenjeno Ukrajini. Naročiti pa bi ga morali na ozemlju EU ali na Norveškem.
Tretji steber bi bil medtem namenjen povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije.
Na zasedanju v Stockholmu je bilo po Borrellovih besedah splošno strinjanje o pristopu, določena vprašanja pa so ostala še odprta. Vsi ministri so se strinjali, da je treba ukrepati hitro in podpreti Ukrajino.
Tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki se bo ponedeljkovega zasedanja udeležil skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, je na neformalnem zasedanju poudaril pomen hitrosti in učinkovitosti. Po njegovih besedah pa so pomembna tudi finančna sredstva in koliko so države članice pripravljene prispevati.
Hkrati je treba skupno javno naročanje EU nadgraditi s krepitvijo evropske obrambne tehnološke in industrijske baze. Pri tem je treba upoštevati tudi sodelovanje malih in srednjih podjetij, kar je za Slovenijo izrednega pomena.
Po navedbah visokih uradnikov EU je cilj, da bi na ponedeljkovem skupnem zasedanju obrambnih in zunanjih ministrov dosegli politični dogovor o pristopu k dobavam streliva Ukrajini.
Če bi jim to uspelo in bi se določene članice že pridružile skupnemu naročilu, bi nato po navedbah virov lahko naročila industriji predali do konca maja. Povprečni dobavni rok trenutno znaša približno 12 mesecev.
Viri poudarjajo, da članice EU že zdaj dobavljajo strelivo Ukrajini, s to pobudo pa želijo dobave pospešiti.
Iz evropskega mirovnega instrumenta je bilo sicer od začetka ruske agresije na Ukrajino za dobavo 155-milimetrskih topniških izstrelkov iz zalog držav članic namenjenih več kot 400 milijonov evrov, pri čemer se krije približno polovica stroška. Dobavile so 350.000 izstrelkov tega kalibra, so navedli uradniki EU.
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je ob robu zasedanja v švedski prestolnici dejal, da Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov. Izrazil je podporo estonskemu predlogu, ki predvideva skupno naročilo milijona tovrstnih izstrelkov, za kar bi namenili okoli štiri milijarde evrov.
V ponedeljek dopoldne bodo sicer o nadaljnji podpori Ukrajini zunanji ministri govorili na ločenem zasedanju. Prek videopovezave se jim bo pridružil tudi ukrajinski kolega Dmitro Kuleba.
Borrell bo vodje diplomacij poleg tega seznanil s potekom današnjih pogovorov med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem o normalizaciji odnosov med državama, ki potekajo v makedonskem Ohridu.
