Območje z evrom je februarja prvič po septembru 2021 doseglo presežek v zunanji trgovini. Ta je znašal 4,6 milijarde evrov, potem ko je območje v enakem obdobju lani beležilo 9,4 milijarde evrov primanjkljaja. Izvoz se je februarja medletno povečal za 7,6 odstotka na 216,2 milijarde evrov, uvoz pa za 1,1 odstotka na 228,1 milijarde evrov.
Trgovina med članicami območja evra se je februarja po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v medletni primerjavi povečala za osem odstotkov na 224,4 milijarde evrov.
Kot so navedli pri Eurostatu, se je izvoz iz območja z evrom v preostali svet v prvih dveh mesecih letos povečal za 9,2 odstotka na 455,3 milijarde evrov, uvoz pa za 5,6 odstotka na 482,4 milijarde evrov. Območje z evrom je tako zabeležilo 27 milijard evrov primanjkljaja, potem ko je v januarju in februarju lani ta znašal 39,7 milijarde evrov.
Trgovina znotraj območja z evrom se je v prvih dveh mesecih letos medletno povečala za 10,3 odstotka na 450,4 milijarde evrov.
V celotni EU je po prvi oceni Eurostata izvoz februarja medletno narasel za osem odstotkov na 207,7 milijarde evrov, uvoz pa se je zmanjšal za 2,8 odstotka na 208,8 milijarde evrov. Celotna unija je tako februarja zabeležila 4,8 milijarde evrov presežka v trgovini s preostalim svetom, kar je prvi presežek po juliju 2021. Lani februarja je EU dosegla primanjkljaj v višini 16,5 milijarde evrov.
Znotraj EU se je trgovina povečala za 7,9 odstotka na 345,5 milijarde evrov.
V januarju in februarju letos skupaj se je izvoz blaga izven EU v medletni primerjavi okrepil za 9,2 odstotka na 406,3 milijarde evrov, uvoz pa za 2,4 odstotka na 437,3 milijarde. EU je tako zabeležila primanjkljaj v višini 31 milijard, potem ko je ta v istem obdobju lani znašal 55,1 milijarde evrov.
Znotraj držav članic je trgovina poskočila za 10,5 odstotka na 694,6 milijarde evrov, so še sporočili iz Eurostata.
Gledano po posameznih državah članicah je večina februarja okrepila izvoz v tretje države, medtem ko je sedem držav zabeležilo zmanjšanje.
Največji porast so zabeležili v Sloveniji (+47,5 odstotka), na Slovaškem (+25,9 odstotka), v Latviji (+23,9 odstotka) in Litvi (+20,7 odstotka), največji upad pa na Cipru (-28,3 odstotka) in Finskem ( -17,5 odstotka).
Kar zadeva uvoz iz držav nečlanic EU, pa je po navedbah Eurostata slika nasprotna. V medletni primerjavi je večina večina držav članic zabeležila zmanjšanje, sedem držav članic pa povečanje.
Največji porast so zabeležili na Madžarskem (+11,7 odstotka) in Nizozemskem (+9,1 odstotka), največji upad pa v Estoniji (-55,9 odstotka) in na Finskem (-40,6 odstotka).
