Notranji ministri EU bodo v četrtek razpravljali o upravljanju migracij, pri čemer se bodo po pričakovanjih osredotočili na vpliv padca režima v Siriji na migracijske tokove. Ta tema bo v veliki meri zasenčila odločitev o dokončni pridružitvi Bolgarije in Romunije schengnu, kar bo omogočilo odpravo nadzora na notranjih kopenskih mejah 1. januarja.
Notranji ministri držav članic, med njimi slovenski minister Boštjan Poklukar, bodo o posledicah strmoglavljenja režima sirskega predsednika Bašarja al Asada za notranjo varnost EU in področje migracij razpravljali, potem ko se je več članic odločilo začasno ustaviti obravnavo sirskih prošenj za azil.
To so med drugim storile Nemčija, Francija, Italija, Hrvaška in Avstrija, ki je obenem napovedala tudi pripravo programa urejene repatriacije in deportacije v Sirijo.
Na Evropski komisiji so v odzivu povedali, da so sicer za obravnavo prošenj pristojne države članice, ki pa morajo pri tem upoštevati zakonodajo EU. Ta jim omogoča tudi preložitev obravnave prošenj za azil, če so se v državi, iz katere prihaja prosilec, spremenile razmere.
Tako v Bruslju kot v uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) so poudarili, da razmere trenutno ne omogočajo varne vrnitve ljudi v Sirijo. Izpostavili so še, da je treba vsako prošnjo obravnavati posebej.
Ali se bo državam, ki so ustavile obravnavo prošenj sirskih beguncev, pridružila tudi Slovenija, še ni znano. Je pa v luči spremenjenih razmer v Siriji poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij, so v torek sporočili z notranjega ministrstva (MNZ).
Poklukar je o tem obvestil kolega iz Italije in Hrvaške, Mattea Piantedosija in Davorja Božinovića. Na MNZ so napovedali, da bodo ministri Slovenije, Italije in Hrvaške o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v EU govorili tudi ob robu četrtkovega zasedanja.
Četrtkova razprava ministrov držav članic unije ob kosilu bi morala sicer biti po prvotnih načrtih namenjena upravljanju migracij v širšem smislu, potem ko so voditelji članic na oktobrskem vrhu pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij.
Na dnevnem redu imajo še priprave na izvajanje letos sprejetega evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati poleti 2026. Več članic, tudi Slovenija, se je sicer zavzelo, da bi implementacijo pospešili. Obenem se izteka rok, do katerega morajo članice pripraviti nacionalne načrte za implementacijo pakta, slovenska vlada je to že storila.
Razprava o migracijah in dogajanju v Siriji bo verjetno v veliki meri zasenčila odločanje o dokončni pridružitvi Bolgarije in Romunije schengenskemu območju. Pričakovati je, da bodo ministri to podprli, saj je ta teden Avstrija, ki je veljala za zadnjo in najtršo nasprotnico odprave nadzora na notranjih kopenskih mejah z Romunijo in Bolgarijo, umaknila veto.
Tako naj bi – potem ko so 31. marca letos po več kot desetih letih pogajanj odpravili preverjanje oseb na notranjih zračnih in morskih mejah med Bolgarijo in Romunijo ter drugimi članicami schengenskega območja – 1. januarja 2025 odpravili še preverjanje na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengna in na meji med njima.
Preboj v pogovorih o dokončni pridružitvi dvojice držav schengnu so notranji ministri Bolgarije, Romunije, Madžarske in Avstrije dosegli 22. novembra v Budimpešti, kjer so se dogovorili o svežnju ukrepov za boj proti nezakonitim migracijam.
Dogovor med drugim predvideva, da bodo na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj šest mesecev izvajali ciljano preverjanje oseb v skladu s schengenskim zakonikom, ki omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah. Viri pri EU zagotavljajo, da ne gre za nadzor, kakršnega izvajajo zdaj, in da ne bo vplival na promet.
Poleg tega dogovor vključuje mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.
Razmere v schengenskem prostoru, kjer več držav članic izvaja notranji nadzor na mejah z drugimi državami, bodo sicer ena od tem četrtkovega zasedanja notranjih ministrov.
Novi evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner jim bo poleg tega predstavil predlog za postopno uvedbo novega elektronskega sistema za vstop in izstop državljanov iz tretjih držav na zunanjih mejah EU (EES). Ta bi se moral začeti uporabljati že 10. novembra, a so uvedbo zaradi nezadostne pripravljenosti nekaterih članic preložili.
