Leto dni po izbruhu afera Katargate še daleč od sodnega epiloga (tema)

Pred letom dni je Evropski parlament pretresla afera Katargate, ki je razkrila poskuse vplivanja Katarja in Maroka na odločitve evropskih poslancev in omajala ugled institucije. Po več sodnih zasukih belgijska preiskava, v kater so se ujeli tako trenutni kot nekdanji člani parlamenta, še kar traja in se zdi še daleč od sodnega epiloga.

Škandal je izbruhnil decembra lani, ko je belgijska policija v nizu racij v eni največjih korupcijskih preiskav v EU doslej prijela številne osumljence in med drugim v več torbah in kovčkih zasegla 1,5 milijona evrov gotovine.

Ukrepali so v okviru preiskave domnevnega podkupovanja v Evropskem parlamentu, kjer naj bi Katar in Maroko – kot se je kasneje izkazalo, pa v manjši meri tudi Mavretanija – poskušali vplivati na politične izjave in odločitve v svojo korist. Poskusili naj bi zlasti omiliti kritike EU na račun človekovih pravic v svojih državah. Tako Katar kot Maroko zanikata vsakršno vpletenost.

Štirje osumljenci so se začasno znašli v priporu, med njimi tedanja podpredsednica Evropskega parlamenta, evropska poslanka iz Grčije, Eva Kaili, ki so jo prijeli skupaj z njenim partnerjem, parlamentarnim pomočnikom Francescom Giorgijem. V priporu je preživela štiri mesece, ostala je brez članstva v politični skupini S&D in brez podpredsedniškega položaja, ostaja pa evropska poslanka in odločena dokazati svojo nedolžnost.

Poleg para so v afero vpleteni še dva aktualna poslanca, Italijan Andrea Cozzolino in Belgijec Marc Tarabella, nekdanji italijanski evropski poslanec Pier Antonio Panzeri in vodja nevladne organizacije No Peace Without Justice, Niccolo Figa-Talamanca. Tožilstvo jih obtožuje korupcije, pranja denarja in članstva v kriminalni združbi.

V celotni zgodbi naj bi glavno vlogo odigral Panzeri, ki je januarja s tožilstvom sklenil dogovor o sodelovanju v zameno za krajšo zaporno kazen. Prst je usmeril v Tarabello, ki odgovarja, da ga je po krivem obdolžil nekdanji politični kolega, s katerim da sta včasih razpravljala o nogometu. Tudi Giorgi, Panzerijev nekdanji asistent, je vpletenost v korupcijske posle delno priznal.

Več osumljencev meni, da dogovor Panzerija določenim ljudem iz njegovega kroga prinaša zaščito pred sojenjem. Med temi izstopa belgijska evropska poslanka Marie Arena, ki se sicer v preiskavi omenja, a je policija doslej še ni zaslišala.

Vmes je v javnost pricurljala vsebina več zaseženih dokumentov, ki razkrivajo razsežnost afere in v katerih sta Panzeri in Giorgi po poročanju spletnega portala Politico med drugim redno beležila vse aktivnosti in poskuse vplivanja na delo parlamenta. Med vidnejšimi so prizadevanja za podporo odpravi vizumov za potovanja iz Katarja v EU.

Trenutno vsi obdolženci na prostosti – nekateri z določenimi omejitvami – čakajo na razplet preiskave, ki pa še kar ni končana. Glavni tožilec Frederic Van Leeuw vztraja, da se postopek premika naprej, a je bil ob tem kritičen do nenehnih uhajanj informacij v javnost in ogromnega pritiska. Česa takšnega naj ne bi doživel v vseh desetih letih, kar je tožilec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Junija je za določen zastoj poskrbel nepričakovan odstop glavnega preiskovalnega sodnika Michela Claisea, ki se je za to odločil zaradi očitkov o konfliktu interesov – njegov sin in sin poslanke Arena sta solastnika podjetja.

Dodaten udarec, ki bi se lahko izkazal celo za usodnega, je preiskavi septembra zadala odvetniška ekipa Grkinje Kaili, ki trdi, da so policija in preiskovalci ravnali nezakonito in kršili njeno poslansko imuniteto, ko so še pred aretacijo nad njo izvajali ukrepe prisluškovanja in nadzora.

Bruseljsko prizivno sodišče so zaprosili, naj razsodi o zakonitosti zbiranja dokazov proti njej, postopku pa so se nato priključile tudi druge vpletene strani. Odločitve ni pričakovati pred sredino prihodnjega leta. Posledično se oddaljuje tudi datum sojenja v primeru, čeprav je Van Leeuw še junija izražal pričakovanje, da bo preiskava končana do konca leta.

Back to top button