Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes Budimpešto prosila za več informacij o madžarskem programu za poenostavljeno pridobivanje dovoljenj za delo in prebivanje, ki od julija vključuje Ruse in Beloruse. Na seji pristojnega odbora Evropskega parlamenta je Johansson namreč nova vizumska pravila označila za potencialno grožnjo.
Johansson je na današnji seji odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) izrazila pomisleke glede sprejemanja “državljanov dveh sovražnih držav”, saj da Budimpešta ni ustrezno odgovorila na varnostne pomisleke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka je danes kritike na račun programa za poenostavljeno pridobivanje dovoljenj za delo označil za politično histerijo, saj da pri tem ni nobenega pravnega ali varnostnega vprašanja.
Na novinarski konferenci politične skupine Domoljubi za Evropo v Bruslju je Boka pojasnil, da je Madžarska ruskim in beloruskim državljanom od julija v okviru t.i. sheme nacionalnih izkaznic izdala le 14 delovnih vizumov, medtem ko so nekatere druge članice EU po njegovih besedah izdale veliko več dovoljenj za delo ali prebivanje.
V bran Madžarski je danes v odprtem pismu stopil slovenski evroposlanec in član Libe Branko Grims (EPP/SDS), ki je dejstvo, da je Boka madžarski pogled moral predstaviti na novinarski konferenci, označil za nesprejemljivo.
Po Grimsovem prepričanju bi na sejo, ki je neposredno zadevala članico, moral biti povabljen predstavnik te države. “Tak način dela Evropskega parlamenta in njegovih delovnih teles je po mojem mnenju nesprejemljiv in meče slabo luč na demokratičnost delovanja, zato proti takšnim metodam dela ostro protestiram,” je sporočil Grims.
“Evropska unija je prostovoljna povezava suverenih držav, zato je doslednost v spoštovanju tega demokratičnega pravila še toliko pomembnejša,” je dodal v dopisu, ki ga je naslovil na predsednika odbora Libe in ga poslal tudi predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola.
Madžarska je julija razširila svoj program izdaje nacionalnih izkaznic za tuje delavce, ki je bil sprva na voljo le za državljane Ukrajine in Srbije, od julija pa razširjeni seznam osmih držav vključuje tudi Rusijo in Belorusijo.
Evropska komisija je zaradi določenih kritik od Budimpešte zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je z zamudo tudi prejela.
Madžarska nacionalna izkaznica omogoča poenostavljen vizumski postopek v primerjavi z običajnim dovoljenjem za delo in prebivanje, ob tem pa še vedno prinaša ugodnosti, kot so združevanje družin, pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na Madžarskem po treh letih in pridobitev madžarskega državljanstva po osmih letih.
Vlada v Budimpešti sicer zatrjuje, da morajo prosilci za nacionalno izkaznico prestati enake varnostne preglede kot za vsako drugo dovoljenje za prebivanje.
