Kandidat za novega evropskega komisarja za transport, Grk Apostolos Cicikostas, se je na zaslišanju v Evropskem parlamentu zavzel za vztrajanje pri ciljih zelenega prehoda na področju prometa, tudi ko gre za načrtovano prepoved prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Napovedal je poudarek na krepitvi železniškega prometa.
Eno od osrednjih vprašanj pred Cicikostasovim zaslišanjem so bile morebitne spremembe lani sprejete uredbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu. Ta med drugim predvideva 100-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije z letom 2035. Od tedaj v EU tako ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, pri čemer bo izjema veljala za vozila, ki jih bodo poganjala sintetična goriva.
V nekaterih državah z močnim avtomobilskim sektorjem, predvsem v Nemčiji, in v delu evropske politike, tudi v politični družini Evropske ljudske stranke, ki ji pripada Cicikostas, je ta ukrep sporen, zaradi česar se pojavljajo pozivi k odpravi teh določil.
Cicikostas se je zavezal, da bo nadaljeval izvajanje omenjene zakonodaje, ki je del evropskega zelenega dogovora. “Promet je edini sektor, v katerem emisije glede na 1990 še vedno rastejo. Lahko računate name,” je dejal pred člani odborov za promet in okolje.
Po njegovem prepričanju je namreč jasno, kam gre tehnološki razvoj, odmik od načrta pa ne bi dajal pravega signala. Ponovil je zavezo, da bo izjema za sintetična goriva dodana v sklopu revizije uredbe leta 2026, izpostavil je tudi potrebo za okrepitev vlaganj v polnilno infrastrukturo za električna vozila po EU. Ni pa želel izrecno napovedati novih zakonodajnih predlogov, npr. za pospeševanje elektrifikacije voznega parka službenih vozil.
Zavrnil je očitke, da je evropska zakonodaja na področju zelenega prehoda glavni krivec za trenutne težave avtomobilskega sektorja v EU. Po njegovem prepričanju mora unija predvsem pomagati avtomobilskim izdelovalcem pri prehodu na električno mobilnost, saj da si ne smemo dovoliti, da bi nas tako kot pri fotovoltaičnih panelih tudi na tem področju prehitela Kitajska. V tej luči je podprl dodatne carine na električne avtomobile iz Kitajske.
Ambiciozne cilje bi Grk rad dosegel na področju krepitve železniškega prometa, ki velja za eno najhitrejših poti do bolj trajnostne mobilnosti, a v tem segmentu, kot je priznal, napredek v uniji za zdaj ni zadosten. Dokončanje sodobnih železniških povezav v EU tako postavlja kot svojo najvišjo prednostno nalogo.
Za prihodnje leto med drugim napoveduje načrt za povezavo glavnih mest v uniji s hitro železnico ter zakonodajo za olajšane nakupe vozovnic za čezmejna potovanja z vlakom. Šlo naj bi za enoten digitalni sistem nakupa vozovnic v EU. “Neverjetno je, da tega v letu 2024 še nimamo,” je rekel.
V splošnem je obljubil prizadevanje, da bodo projekti na področju prometne infrastrukture v okviru pogajanj za večletni proračun EU 2028-2034 prejeli kar največ finančnih sredstev. V luči trenutnih zaostrenih geopolitičnih razmer je napovedal akcijski načrt za čim hitrejšo prilagoditev infrastrukture potrebam premikov vojaških vozil, poudarek bo dal tudi okrepitvi prometnih povezav EU z Ukrajino.
Zavzel se je tudi za odpravo še vedno obstoječih omejitev za delovanje enotnega trga na področju najema vozil v EU. Če vozilo najamete v Italiji in ga vrnete v sosednji Sloveniji, vas to lahko dodatno stane vse do 1000 evrov, je ponazoril. “To moramo spremeniti. Čas je, da bi bil enotni trg na tem področju res enoten,” je povedal.
Pri tem je napovedal tudi velik poudarek na varnosti v prometu in že uvodoma spomnil na hudo železniško nesrečo marca lani pri mestu Larisa v Grčiji, v kateri je umrlo 57 ljudi. Prav ta nesreča je pred zaslišanjem visela nad Cicikostasom kot vplivnim članom vladajoče grške stranke in je zaznamovala tudi na trenutke burna vprašanja poslancev. Preiskava tragičnega dogodka, ki je v Grčiji sprožil ostre proteste, namreč še vedno ni končana.
