Francija si bo za krmilom EU prizadevala za postopno sprejemanje migracijskega pakta, ki je zaradi spornih obveznih migracijskih kvot že leta v zastoju. Na prvi stopnji želi zagotoviti enakovredno obravnavo načel solidarnosti in odgovornosti. Preboj glede migracijskega pakta naj bi bil zanjo tudi pogoj za širitev schengna na Hrvaško.
EU se že od izbruha migracijske krize leta 2015 trudi prenoviti skupna azilna pravila, ki so se tedaj izkazala za povsem neučinkovita. Doslej je bilo to nemogoče, zlasti zaradi nesoglasij med članicami glede spornih obveznih migracijskih kvot.
Članice z zunanjo mejo unije, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, namreč vztrajajo pri solidarnosti, ki bi morala po njihovem prepričanju temeljiti na obveznosti premeščanja migrantov iz najbolj obremenjenih v preostale članice. Okoli deset držav, med njimi vzhodne in baltske članice ter tudi Slovenija, pa obveznemu premeščanju nasprotuje.
Potem ko med slovenskim predsedovanjem – sicer pričakovano – ni bilo preboja, bo po šestih letih jalovih prizadevanj zdaj poskusila Francija, ki si bo po navedbah francoskih vladnih virov prizadevala za sprejemanje pakta v treh stopnjah.
Na prvi stopnji naj bi zagotovili enakovredno obravnavo načel solidarnosti in odgovornosti, in sicer z ustrezno ureditvijo pridržanja migrantov na meji s ciljem preveritve njihove identitete in preteklosti z varnostnega vidika ter vprašanja obveznega premeščanja.
Cilj je, da do marca notranji ministri članic unije dosežejo dogovor o postopnem pristopu in sprejmejo sklepe o prvi stopnji. Dogovoru o prvi stopnji naj bi sledilo šestmesečno obdobje ocenjevanja, nato pa druga faza s šestmesečnim ocenjevanjem in zatem tretja.
Zakaj naj bi bilo dogovor po letih neuspešnih prizadevanj zdaj vendarle mogoče doseči? Časi so se spremenili. Po migracijskih pritiskih na meji unije in Belorusije, ki jih je orkestriral režim Aleksandra Lukašenka, namreč sedaj tudi vzhodne članice vedo, kaj pomenijo nenadzorovane migracije, pojasnjujejo francoski vladni viri.
Migracije so sicer pomembna predvolilna tema v Franciji, ki se pripravlja na aprilske predsedniške volitve. Ali bo francoski pristop tudi v primeru dogovora o stopenjski obravnavi dejansko učinkovit in bo zagotovil preboj pri zastali azilni reformi, bo pokazal čas.
Evropa, ki zmore obvladovati svoje zunanje meje, je ena od prednostnih nalog francoskega predsedstva. Trdne zunanje meje so za Francijo očitno tudi pogoj za širitev schengna na Hrvaško, čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron izrazil naklonjenost vstopu države v območje, kjer naj ne bi bilo sistematičnega preverjanja potnih listin.
Najprej je treba doseči dogovor o utrditvi zunanje meje, pri čemer je pomembna omenjena prva stopnja migracijskega pakta, nato bo mogoče govoriti o širitvi schengna, pravijo francoski vladni viri.
Ob tem se Francija zavzema tudi za poseben mehanizem za nujno posredovanje na mejah kot dopolnilo k agenciji za zunanje meje Frontex, vendar podrobnosti za zdaj niso jasne. Namen naj bi bil preprečiti scenarije, kakršen se je zgodil v primeru krize na meji z Belorusijo, ko Frontex zaradi nasprotovanja Poljske ni mogel na zunanjo mejo unije.
