Finančni ministri večine članic EU in Evropska komisija so danes madžarsko predsedstvo Sveta EU pozvali, naj nadaljnjo podporo Ukrajini ohrani visoko na agendi. Madžarski minister Mihaly Varga je odvrnil, da bodo redno razpravljali o gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini in obravnavali predlog glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.
Varga je na prvem zasedanju v Bruslju ministrskim kolegom iz drugih članic predstavil prednostne naloge madžarskega predsedstva, pri čemer je izpostavil krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Med preostalimi šestimi prioritetami so med drugim še prihodnost kohezijske politike, širitev EU, varnost in obramba ter migracije, medtem ko nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo Varga ni omenil.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pozdravil dejstvo, da se namerava madžarsko predsedstvo osredotočiti na gospodarsko konkurenčnost, pa tudi na izvajanje novih fiskalnih pravil.
“Za Evropsko komisijo pa je zelo pomembno – kot so poudarili tudi vsi ministri v razpravi – da podporo Ukrajini ohranimo zelo visoko na dnevnem redu. In da bo ta podpora trajala, dokler bo treba,” je na skupni novinarski konferenci z Vargo povedal Gentiloni.
Na to so eden za drugim v razpravi o madžarskih prednostnih nalogah, v kateri slovenski finančni minister Klemen Boštjančič ni nastopil, opozarjali tudi finančni ministri oziroma predstavniki več kot 20 članic. Več se jih je ob tem obregnilo ob nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
“Madžarsko predsedstvo se je na našo žalost začelo z diplomatskimi samostojnimi akcijami. Madžarska se mora zavedati, da se v Ukrajini branita mir in svoboda celotne Evrope. Madžarska mora vedeti, kdo so njeni pravi prijatelji,” je dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Izrazil je pričakovanje, da bo nadaljnja podpora Ukrajini tudi pod madžarskim predsedstvom ostala glavna prednostna naloga EU.
Da je Orbanova pot v Moskvo zasenčila začetek madžarskega predsedovanja in njihove prioritete, je prav tako poudarila švedska finančna ministrica Elisabeth Svantesson. Med ministri, ki so poudarili pomen nadaljnje pomoči Ukrajini, pa je bil tudi belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem, ki je Vargi predal vodenje Sveta za ekonomske in finančne zadeve.
Madžarski minister je že med zasedanjem, pa tudi na novinarski konferenci po koncu zagotovil, da bodo s kolegi redno razpravljali o gospodarskih in finančnih posledicah ruske agresije na Ukrajino.
Napovedal je, da bo madžarsko predsedstvo vodilo tudi razpravo o uporabi prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za odplačevanje posojila v višini 50 milijard ameriških dolarjev, ki bi ga skupina G7 namenila Ukrajini. Poudaril je, da čakajo na predlog Evropske komisije.
Gentiloni je pojasnil, da priprava zakonodajnega predloga še poteka in da ga nameravajo predstaviti “zelo kmalu”.
Minister Boštjančič je že v ponedeljek sodeloval tudi na zasedanju finančnih ministrov držav članic območja z evrom. Kot so zapisali na finančnem ministrstvu, so sprejeli izjavo, da naj bi bila naravnanost fiskalne politike evrskega območja leta 2025 restriktivna in da naj to države upoštevajo pri pripravi državnih proračunov za prihodnje leto. Obenem naj ne pozabijo zagotavljati ustrezne ravni investicij.
