Letna inflacija v evrskem območju je septembra po prvi oceni Eurostata nazadovala z avgustovskih 2,2 odstotka na 1,8 odstotka. S tem je prvič po juniju 2021 zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB). Inflacijo so še vedno najbolj zniževale cene energije, najbolj pa so jo krepile cene storitev.
Inflacija v evrskem območju je avgusta 2021 občutneje odskočila od cilja ECB in se nato ob ruskem napadu na Ukrajino in posledičnem skoku cen energije dodatno okrepila ter vrhunec dosegla oktobra 2022 z 10,6 odstotka. V nadaljevanju se je postopno umirjala, k čemur je pripomoglo tudi zaostrovanje denarne politike ECB.
V zadnjih mesecih se je inflacija gibala okoli 2,5 odstotka, avgusta pa se je odločneje približala dvoodstotni ravni. Septembra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat tako padla pod to raven, naj bi se pa po napovedih ECB v naslednjih mesecih spet nekoliko zvišala in se nato bolj vzdržno proti srednjeročnemu cilju centralne banke znižala v 2026.
Že nekaj mesecev rast cen najbolj krepijo storitve. Ne medletni ravni so se septembra po prvi oceni dvignile za 4,0 odstotka (avgusta za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkohol in tobak, kjer so se cene okrepila za 2,4 odstotka (avgusta za 2,3 odstotka). Ostali industrijski izdelki (brez energije) so bili medletno dražji za 0,4 odstotka, toliko kot avgusta.
Cene v skupini energija pa so bile septembra za 6,0 odstotka nižje kot pred letom dni (avgusta so bile za 3,0 odstotka nižje).
Ob neupoštevanju cen energije in hrane je bila t. i. osnovna inflacija septembra pri 2,7 odstotka. Prav na to inflacijo je pri denarni politiki najbolj pozorna ECB, saj kaže na širše inflacijske pritiske v gospodarstvu.
ECB je sicer junija in septembra znižala evrske obrestne mere, naslednji koraki pri rahljanju denarne politike pa bodo odvisni od tekočih podatkov. Nekateri ugibajo, da bi do novega reza lahko prišlo že oktobra, ko bo svet ECB zasedal v Ljubljani.
