Podpora iz sklada za azil, migracije in vključevanje migrantov je bila ustrezna, a njen učinek še ni viden, v danes objavljenem poročilu o vključevanju državljanov tretjih držav v EU ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Ob tem podaja priporočila za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti prihodnjih ukrepov na področju vključevanja.
Po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 se je število tistih, ki niso državljani EU in zakonito prebivajo v kaki državi članici unije, povečalo na 27,3 milijona oz. 6,1 odstotka celotnega prebivalstva EU. Približno 73 odstotkov jih je živelo v samo štirih državah članicah: Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji, piše v poročilu.
Sodišče je preučilo, ali so Evropska komisija in države članice v programskih obdobjih med letoma 2014 in 2020 ter med 2021 in 2027 v okviru svojih pristojnosti sklad za azil, migracije in vključevanje pravilno in uspešno uporabile za vključevanje državljanov tretjih držav.
Za ukrepe vključevanja, kot so jezikovno usposabljanje, poklicno svetovanje in ukrepi za spodbujanje spoznavanja družbe, je bilo iz sklada v obdobju 2014-2020 namenjenih okoli milijarda evrov, v obdobju 2021-2027 pa približno 1,9 milijarde evrov.
Sodišče je na splošno ugotovilo, da je imela podpora sklada pomembno vlogo pri vključevanju državljanov tretjih držav v EU, vendar pa njenega učinka še ni bilo mogoče dokazati, tudi zato, ker države članice niso spremljale poti vključevanja. Pri tem je opozorilo na tveganje, da bo zaradi upravne zapletenosti podprtih programov njihova dodana vrednost majhna, in to, da programi niso vedno prilagojeni potrebam. Ugotovili so tudi, da so informacije držav članic o doseženih učinkih nezanesljive.
Sodišče je ugotovilo še, da sta se sklad za azil, migracije in vključevanje ter Evropski socialni sklad v obdobju 2014-2020 usklajevala le v omejeni meri. Je pa ugotovilo, da je bil v obdobju 2021-2027 dosežen napredek pri razmejevanju med skladoma.
Poročilo priporoča Evropski komisiji, naj za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti prihodnjih ukrepov v sodelovanju z državami članicami opredeli vrzeli v financiranju in racionalizira načrtovanje podpore iz sklada. Poleg tega naj zbere, analizira in razširja dobre prakse glede podpore iz sklada, izboljša zanesljivost podatkov o podpori iz sklada ter njenega spremljanja in poročanja o njej. Komisiji tudi priporoča, naj do konca leta 2026 izpopolni okvir poročanja, da bo lahko bolje ocenila učinek sklada.
