Evropski poslanci potrdili pravila za prepoved s prisilnim delom izdelanega blaga

Evropski parlament je na zadnjem zasedanju v tem mandatu prižgal tudi zeleno luč predlogu uredbe o prepovedi izdelkov, izdelanih s prisilnim delom, na trgu EU. Zakonodaja, o kater je parlament marca dosegel dogovor s Svetom EU, opredeljuje preiskave pristojnih organov ter druge postopke, ki vodijo do prepovedi.

Predlog uredbe, ki mu mora za dokončno uveljavitev formalno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so predstavniki članic, v primeru utemeljenih znakov, da je bil nek izdelek izdelan s prisilnim delom, predvideva ukrepanje pristojnih nacionalnih organov, ob vpletenosti tretjih držav pa Evropske komisije.

Če bodo pristojni organi v preiskavi ugotovili, da je bilo uporabljeno prisilno delo, bodo lahko po predlaganih pravilih odredili umik proizvoda s trga EU ali spletnega trga ter zaseg blaga na meji. Blago bo treba nato podariti, reciklirati ali uničiti. Če bo izdelek strateškega ali kritičnega pomena za EU, se ga bo lahko zadržalo, dokler podjetje ne bo odpravilo prisilnega dela iz svojih dobavnih verig.

Podjetja, ki ne bodo sledila uredbi, bodo lahko kaznovana, tista, ki bodo zagotovila, da v njihovi dobavni verigi ne bo prisilnega dela, pa bodo lahko izdelke vrnila na trg.

Evropska komisija bo pripravila tudi seznam posebnih gospodarskih sektorjev na določenih zemljepisnih območjih, na katerih prisilno delo narekuje država, ki bo pomembno merilo za oceno potreb po začetku preiskave.

Opredelila bo lahko tudi izdelke ali skupine izdelkov, za katere bodo morali uvozniki in izvozniki carini EU zagotoviti dodatne informacije, denimo o proizvajalcu in dobaviteljih.

Za pomoč pri uveljavljanju novih pravil je predviden nov enotni portal za prisilno delo, na katerem bodo na voljo smernice, informacije o prepovedih, baza podatkov o tveganih področjih in sektorjih ter javno dostopni dokazi. Vzpostavljen bo tudi še portal za prijavitelje nepravilnosti.

Prav tako naj bi prišlo do sodelovanja s tretjimi državami, denimo glede izmenjave informacij o področjih tveganja ali izdelkih ter glede izmenjave praks, z mednarodnimi organizacijami in s t. i. žvižgači v podjetjih.

Ko bo uredba dokončno potrjena in objavljena v uradnem listu EU, bodo imele članice za implementacijo v nacionalno zakonodajo tri leta časa.

Back to top button