Evropski parlament bo prihodnji teden v Strasbourgu odločal o več pogajalskih stališčih in zakonodajnih predlogih, povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Poslanci bodo tudi razpravljali o razmerah v Gazi ter glasovali o proračunu EU za 2024 in predlogih glede vodilnih kandidatov na evropskih volitvah.
Osrednja razprava s predstavniki Evropske komisije in Sveta EU bo v sredo namenjena razmeram na območju Gaze, kjer že več kot mesec dni poteka vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.
V parlamentu je glede tega veliko različnih stališč, tudi znotraj posameznih političnih skupin, je pred plenarnim zasedanjem novinarjem v Ljubljani dejal poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/Svoboda). Izrazil je skrb, da EU glede tega ne more doseči enotnega stališča, kar pomeni okrnjen vpliv EU na območju.
Matjaž Nemec (S&D/SD) je ocenil, da se stališča v EU zaradi nesorazmerne izraelske uporabe sile v Gazi počasi zbližujejo. Pripravil je tudi poziv Evropski komisiji in njeni predsednici Ursuli von der Leyen k zamrznitvi brezvizumskega režima z Izraelom, za katerega bo še do ponedeljka zbiral podpise poslanskih kolegov. Podprl je poziv zaposlenih v evropskih institucijah voditeljem unije k ukrepanju, da bi preprečili ubijanje nedolžnih civilistov na območju Gaze in na Zahodnem bregu.
Poslanci bodo v Strasbourgu razpravljali in glasovali o več pobudah, povezanih z evropskim zelenim dogovorom, načrtom za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.
Tako bodo v sredo glasovali o stališču parlamenta za pogajanja z državami članicami o novih pravilih za zmanjšanje, ponovno uporabo in recikliranje embalaže v uniji. Potrjevali bodo tudi pogajalsko stališče o novih pravilih, ki spodbujajo pravico do popravila in bolj trajnostno potrošnjo potrošniškega blaga. Sprejemali naj bi tudi stališča za pogajanja s Svetom EU glede ukrepov za zmanjšanje uporabe in tveganj fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030.
Parlament bo v sredo glasoval tudi o resoluciji odbora za okolje o revidirani pobudi EU za zaustavitev upadanja števila opraševalcev, ki je v veliki meri posledica uporabe pesticidov. Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je sodeloval pri oblikovanju resolucije, je na brifingu za novinarje izrazil zadovoljstvo, da so v odboru uspeli glede minimalnega cilja za države članice. Dejal je še, da se je uporaba pesticidov v Evropi v zadnjih petih letih zmanjšala za 25 do 33 odstotkov.
V torek sta na dnevnem redu glasovanji o osnutku zakonodaje za povečanje evropske proizvodnje tehnologij s ciljem ničelnih neto izpustov ter o pogajalskem stališču o novih standardih glede izpustov CO2 za nove avtobuse in težke tovornjake.
Evropski parlament bo tudi sprejemal stališča za letošnjo konferenco ZN o podnebnih spremembah (COP28), ki se bo 30. novembra začela v Dubaju. Poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je pojasnil, da se v njegovi politični skupini zavzemajo za izplačilo nadomestila državam, ki jih bodo podnebne spremembe najhuje prizadele.
Parlamentarci bodo odločali tudi o nedavnem dogovoru s svetom o proračunu EU za leto 2024, ki se osredotoča na glavne prioritete unije in trenutne težke geopolitične razmere. Proračun je težak 189,38 milijarde evrov v obveznostih in 142,63 milijarde evrov v plačilih. Za nepredvidljive potrebe pa bo na voljo 360 milijonov evrov.
V sredo bo parlament glasoval o osnutkih sprememb temeljnih pravil EU, ki bodo nadaljevanje konference o prihodnosti Evrope in odziv na izzive, s katerimi se sooča unija. Odbor za ustavne zadeve predlaga, da bi parlament dobil polno pravico predlaganja zakonodaje ter pravice do soodločanja o dolgoročnem proračunu EU. Poziva tudi k povečanju števila odločitev, ki jih Svet EU sprejema s kvalificirano večino.
Na dnevnem redu bosta v sredo tudi razpravi o vladavini prava na Madžarskem in v Španiji. Glede Madžarske bodo ocenili stalne grožnje pravni državi in neodvisnosti sodstva. Glede Španije pa se bodo osredotočili na predlog zakonodaje, ki predvideva amnestijo za več sto katalonskih separatistov. V razpravi o Španiji bo sodeloval tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, ki je prejšnji teden Madrid zaprosil za pojasnila.
Brglez je ocenil, da bo odločitev glede amnestije vplivala tudi na to, kako bodo katalonske stranke nastopale na evropskih volitvah junija 2024. Grošelj pa je menil, da bi bilo za EU in Španijo dobro, če bi mnenje glede amnestije dalo tudi Sodišče EU.
Zadnji dan zasedanja, v četrtek, je predvideno glasovanje o predlogih parlamentarnega odbora za ustavne zadev glede sistema vodilnih kandidatov na evropskih volitvah ter za povečanje volilne udeležbe. Odbor med drugim poziva k dogovoru med institucijami o postopku izbire predsednika Evropske komisije.
