Evropski parlament je danes sprejel dve resoluciji, s katerima je med drugim pozdravil predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v vojni med Kijevom in Moskvo. Pričakuje, da ga bo Rusija sprejela in prenehala napadati Ukrajino. Evroposlanci so še pozvali k okrepitvi pomoči Ukrajini in evropske obrambe ter poenostavitvi odločanja o obrambnih vprašanjih.
Evroposlanci so v prvi resoluciji, ki so jo sprejeli s 442 glasovi za, 98 proti in 126 vzdržanimi, pozdravili ameriški predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v Ukrajini. Pričakujejo, da se bo Rusija z njim strinjala in mu sledila z ustavitvijo vseh napadov na Ukrajino, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Pozdravili so začetek koalicije voljnih za uveljavitev morebitnega mirovnega sporazuma pod evropskim vodstvom in poudarili, da pogajanj o evropski varnosti ni mogoče izpeljati brez sodelovanja EU. Hkrati so izrazili razočaranje nad popuščanjem ameriške administracije Rusiji in nad napadi na njene zaveznike.
EU je glavna strateška zaveznica Ukrajine in ji mora pomagati pri uveljavljanju njene pravice do samoobrambe, so prepričani poslanci. Pri tem so dodali, da bi EU morala prispevati k trdnim varnostnim jamstvom za Ukrajino, da bi preprečila nadaljnjo rusko agresijo.
Odločno so obsodili vse poskuse izsiljevanja ukrajinskega vodstva k “predaji ruskemu agresorju izključno z namenom razglasitve t. i. mirovnega dogovora”.
Poslanci prihodnost Ukrajine vidijo v članstvu v EU, zato so tudi pozvali k pospešitvi pristopnih pogovorov. Prav tako so pozvali EU, naj se pripravi na povojno obnovo Ukrajine. Za slednjo bi bilo po njihovem mnenju treba uporabiti rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij EU. Zavzeli so se tudi za uvedbo učinkovitejših sankcij proti Rusiji.
V drugi resoluciji, ki so jo danes sprejeli s 419 glasovi za, 204 proti in 46 vzdržanimi, je medtem parlament pozval EU, naj si zagotovi lastno varnost s krepitvijo odnosov s podobno mislečimi partnerji in zmanjšanjem odvisnosti od tretjih držav pri obrambnih vprašanjih.
Poslanci so se zavzeli za razvoj evropskega stebra Nata, ki bi lahko po potrebi samostojno ukrepal. Podprli so poenostavitev odločanja o obrambnih vprašanjih in zagotovitev “upravne zmogljivosti za pospešitev postopkov” v primeru vojne ali drugih obsežnih varnostnih kriz.
Prav tako so podprli ustanovitev sveta ministrov za obrambo in prehod z glasovanja s soglasjem na kvalificirano večino za odločitve EU na tem področju, z izjemo vojaških operacij z možnostjo uporabe sile.
Menijo, da se mora EU odločiti za jasno dolgoročno vizijo evropske obrambne industrije. Pri tem so pozvali k “inovativnim rešitvam za takojšnje iskanje dodatnih sredstev”, kot bi bil denimo sistem evropskih obrambnih obveznic za financiranje obsežnih vojaških naložb.
Resolucija Rusijo označuje za najpomembnejšo grožnjo EU. Evroposlanci pa članice EU, mednarodne partnerje in zaveznice v Natu v njej pozivajo, naj odpravijo vse omejitve pri uporabi zahodnih oborožitvenih sistemov, dobavljenih Ukrajini, proti vojaškim ciljem na ozemlju Rusije.
