Evropski parlament potrdil nova javnofinančna pravila EU

Evropski parlament je danes potrdil nova evropska javnofinančna pravila, ki so jasnejša in prožnejša od sedanjih ter prilagojena posamezni članici. Zdaj jih bodo morale dokončno sprejeti še države članice, ki bodo morale prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra. Pravila se bodo začela uporabljati prihodnje leto.

Evropski poslanci so potrdili februarja doseženi dogovor s Svetom EU, ki je ohranil splošni cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU, to je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba.

Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU. Javnofinančna pravila bodo tako prilagojena posameznim članicam. Prve načrte bodo morale v Bruselj poslati do 20. septembra letos.

Tiste z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP bodo pred pripravo štiriletnega načrta prejele smernice Evropske komisije.

Preventivni del novih fiskalnih pravil vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v višini 1,5 odstotka BDP pod tremi odstotki BDP javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Članice bodo v srednjeročnih načrtih določile pot prilagajanja javnega dolga. Pri tem ne bo treba zagotoviti, da bo po štirih letih dolg pod 60 odstotki BDP, ampak bo moral upadati.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga za največ tri leta, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam.

Po današnjem glasovanju v parlamentu bo moral dokončno zeleno luč novim pravilom prižgati še Svet EU, v katerem so predstavniki članic.

Ta naj bi hkrati potrdil tudi korektivni del pravil, o katerih se je s parlamentom zgolj posvetoval. Ta del vključuje postopek presežnega primanjkljaja.

Novi okvir ekonomskega upravljanja v EU se bo začel uporabljati prihodnje leto.

Back to top button