EU je zaradi migracijskih pritiskov iz Belorusije v sredo poklicala na pogovor beloruskega odpravnika oziroma odpravnico poslov v Bruslju. Posredovala je sporočilo velike zaskrbljenosti in jasno stališče, da je izkoriščanje migrantov in beguncev v politične namene povsem nesprejemljivo, so danes povedali v Evropski komisiji.
“Te prakse se morajo končati. Belorusija mora spoštovati svoje mednarodne zaveze glede boja proti nezakonitim migracijam, trgovanju z ljudmi in tihotapljenju migrantov,” je še poudarila govorka komisije Nabila Massrali.
EU je sicer v pogajanjih z Irakom glede zajezitve prihodov. Iz te države namreč prihaja večina migrantov, ki nezakonito vstopajo v EU iz Belorusije.
V Evropski komisiji so danes pozdravili poročila iraške strani o zamrznitvi letov v Minsk, niso pa potrdili dogovora glede tega oziroma povedali, kako dolgo naj bi ta zamrznitev veljala. Poudarili so le, da so v konstruktivnih diplomatskih pogovorih z iraško stranjo na vseh ravneh.
Pri tem je pomemben tudi predlog o začasnih omejitvah kratkoročnih vizumov za državljane Iraka, ki ga je komisija predstavila sredi julija s ciljem izboljšanja sodelovanja države pri ponovnem sprejemanju nezakonitih migrantov. Predlog je trenutno v postopku odločanja na strani članic EU.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je pred časom omenil tudi možnost novih sankcij proti režimu v Minsku.
Litva naj bi razmišljala tudi o možnosti uporabe solidarnostne klavzule po 222. členu pogodbe o delovanju EU, ki omogoča vso razpoložljivo pomoč, tudi vojaško, članici unije v primeru terorističnega napada ali katastrofe, ki jo povzročita narava ali človek. Te možnosti ni unija doslej še nikoli uporabila in tudi sedaj naj ne bi bilo posebnega navdušenja nad tem.
Možnost uporabe solidarnostne klavzule se je sicer omenjala marca lani v boju proti covidu-19 in leta 2015 po terorističnih napadih v Franciji, vendar so nato članice pomagale na drugačni pravni podlagi, z uporabo podobne klavzule o vzajemni obrambi. Prav tako se je možnost uporabe solidarnostne klavzule leta 2015 omenjala v pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo, a ni bila uporabljena.
Ob stopnjevanju napetosti na litovsko-beloruski meji se omenja tudi možnost izrednega srečanja notranjih ministrov EU oziroma skupnega sestanka notranjih in zunanjih ministrov EU, ki bi lahko bil v začetku druge polovice avgusta, virtualno ali fizično v Bruslju.
Poleg migracijskih pritiskov na litovsko-beloruski meji tudi to poletje zaznamujejo težave v Sredozemlju. Italija je v nedavnem pogovoru z evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson opozorila na pereč položaj in znova pozvala unijo k pomoči pri obravnavi migrantov, rešenih v Sredozemlju.
