Sloveniji je v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 na voljo 3,2 milijarde evrov. To je ključen vir za izvajanje projektov, tako večjih infrastrukturnih na ravni države kot manjših v posameznih krajih. Prednostno se bo vlagalo med drugim v zeleni prehod, dodatna sredstva so predvidena za prestrukturiranje premogovniških regij.
“V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse,” pravijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Evropska kohezijska sredstva iz obdobja do leta 2027 je možno koristiti do leta 2029. “Skupaj z nacionalnim deležem gre za okoli štiri milijarde evrov kohezijskih sredstev. Doslej je izdanih odločitev o podpori za okoli 600 milijonov evrov, veliko razpisov še čaka na vrsto,” je za STA povedal minister Aleksander Jevšek.
Ministrstva spodbuja, da čim prej objavijo razpise. “Na videz je časa še veliko, a glede na to, kako počasi se nekateri projekti pri nas umeščajo v prostor, se zelo mudi,” je dejal in spomnil, da je po navodilih Evropske komisije treba do konca leta 2025 dobiti iz proračuna EU najmanj 600 milijonov evrov. “To pomeni, da morajo biti projekti v takšni vrednosti že zaključeni,” je dodal.
“Nekoliko lažje je pri projektih, ki so vezani na Evropski socialni sklad, torej na t. i. mehke vsebine. Večji problem pa je Evropski sklad za regionalni razvoj, kjer so objekti oz. večji projekti,” je pojasnil. Glede na pretekle izkušnje še vedno meni, da bo Slovenija tudi v tej finančni perspektivi izkoristila vsa razpoložljiva sredstva.
Sočasno izvajanje načrta EU za okrevanje in odpornost velik izziv
Trenutno je sicer večji poudarek na koriščenju sredstev iz načrta EU za okrevanje in odpornost, ki se izteče konec leta 2026, veliko dela je tudi s popoplavno obnovo. “Sočasno izvajanje načrta EU za okrevanje in odpornost in programov evropske kohezijske politike predstavlja izziv vsem državam članicam EU. Zagotovo je tudi v Sloveniji treba upoštevati določene omejitve pri absorpciji teh sredstev. Hkrati se srečujemo tako s kadrovskimi omejitvami na resorjih, kot tudi z omejitvami same gradbene operative,” pojasnjujejo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Pri primerjavi črpanja sredstev s prejšnjim finančnim obdobjem EU opozarjajo še na dejstvo, da so bile pravne podlage na ravni EU zaradi poznega dogovora glede finančnega razreza med državami sprejete šele v juliju 2021, samo programiranje pa se je zaključilo šele konec leta 2022. “Iz tega razloga so se tudi kasneje pričele same aktivnosti črpanja. Ne glede na vse, pa sedaj zelo aktivno in uspešno poteka potrjevanje in razpisovanje prvih javnih razpisov in projektov,” so za STA povedali na ministrstvu.
“Glede na dinamiko potrjevanja javnih razpisov s strani posameznih resorjev in spremljanja vseh postavljenih rokov s strani Evropske komisije še vedno zagotavljamo, da smo na varni strani, da bomo tudi v finančni perspektivi 2021-2027 uspeli učinkovito izkoristiti vsa razpoložljiva EU sredstva,” so dodali.
V prejšnjem finančnem obdobju izvedenih več tisoč projektov
V programskem obdobju 2014-2020 je Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva kohezijska sredstva v skupni višini 3,45 milijarde evrov. S temi sredstvi je bilo izvedenih več kot 9000 projektov. Med njimi so bili gradnja avtoceste med Draženci in Gruškovjem, obnova Cukrarne, Tehno park Celje, obnova avtobusne postaje v Kopru, obvoznica Krško, protipoplavna ureditev Gradaščice, izgradnja kanalizacije in vodooskrbe v številnih krajih, prva pametna učilnica v Sloveniji, superračunalnik RIUM, vzpostavitev Biotehnološkega stičišča NIB, nabava medicinske in varovalne opreme ob epidemiji covida-19 ter štipendije za deficitarne poklice.
Po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše je Slovenija na drugem mestu v EU po črpanju kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020. “Izkoristila je več kot 100 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar je velik dosežek in zagon, ki ga je treba ohraniti in še povečati v tekočem obdobju,” je dejala ob nedavni uradni predaji namenu posodobljene železniške proge Maribor-Šentilj, ki je po vložku največji slovenski kohezijski projekt v pretekli perspektivi EU. Leta 2021 pa se je s sofinanciranjem s strani EU začela gradnja največjega železniškega projekta v Sloveniji, drugega tira Divača-Koper.
V obdobju 2021-2027 so med projekti strateškega pomena navedeni še izgradnja nove fakultete za strojništvo v Ljubljani, zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, nadgradnja železniške proge med Dobovo in Sevnico ter vlaganja za Evropsko prestolnico kulture (EPK) v Novi Gorici in Gorici.
Še naprej se bo po napovedih vlagalo v raziskovalne in inovacijske zmogljivosti, uvajanje naprednih tehnologij, digitalizacijo in digitalno povezljivost, poplavno varnost, energijsko učinkovitost, obnovljive vire, ohranjanje narave in trajnostno mobilnost. Nadaljevala se bo podpora socialnim programom, zdravstvu, izobraževanju in dolgotrajni oskrbi.
Dodatna sredstva za prestrukturiranje premogovniških regij
Posebna pozornost je namenjena prestrukturiranju premogovniških regij Zasavje in Savinjsko Šaleška, ki sta upravičeni do 249 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. V prvi je med drugim predvidena vzpostavitev Centra za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, v drugi pa prehod na novo generacijo daljinskega ogrevanja. “Z razpisi smo že zelo daleč, projekti so pripravljeni. Na primer za kemijski inštitut v Zasavju smo že izplačali šest milijonov evrov,” pravi minister Jevšek.
Sloveniji doslej še ni bilo treba nikoli vračati denarja v EU proračun zaradi pomanjkljivo ali neustrezno izvedenih projektov v okviru kohezijske politike. Vse od vstopa v unijo je neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna, torej iz skupne blagajne prejme več denarja, kot ga vanjo vplača.
