EU prepoveduje nadaljnji izvoz ruskega LNG v tretje države (dopolnjeno)

Zunanji ministri držav članic EU so danes potrdili 14. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje tudi prepoved nadaljnjega izvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz EU v tretje države. EU obenem političnim strankam, nevladnim organizacijam in medijem prepoveduje prejemanje sredstev od Rusije.

EU bo s 14. svežnjem sankcij prepovedala storitve pretovarjanja oziroma ponovnega natovarjanja ruskega LNG na ozemlju EU za nadaljnji izvoz v tretje države. To vključuje pretovarjanje z ladje na ladjo in z ladje na kopno, pa tudi operacije ponovnega natovarjanja. Pravna podlaga pri tem predvideva devetmesečno prehodno obdobje, so navedli na Evropski komisiji in Svetu EU.

Z ruskim izvozom LNG je povezana prepoved vstopa v evropska pristanišča in zagotavljanja storitev ladjam, ki prispevajo k ruski agresiji na Ukrajino.

Skupno 27 ladij so na seznam sankcioniranih plovil dodali še zaradi prevoza vojaške opreme za Rusijo ali ukradenega ukrajinskega žita, pa tudi zaradi sodelovanja pri izogibanju cenovni kapici na rusko nafto, ki je bila uvedena v okviru preteklih paketov sankcij.

Unija obenem spričo poskusov Moskve, da bi vplivala na demokratične procese v EU, političnim strankam, nevladnim organizacijam, vključno s think tanki, in izdajateljem medijev v uniji prepoveduje prejemanje finančnih sredstev od ruske države.

Novi sveženj vključuje še dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam. Evropske matične družbe bodo morale tako storiti vse, da bi preprečile sodelovanje njihovih hčerinskih družb v tretjih državah v aktivnostih, ki jih sankcije prepovedujejo.

EU želi prav tako preprečiti izvoz opreme, ki jo ruska vojska uporablja v Ukrajini ali za svoje vojaške sisteme, v Rusijo prek tretjih držav. Evropska podjetja, ki izvažajo tovrstno blago, bodo morala uvesti posebne mehanizme za nadzor nad morebitnim nadaljnjim izvozom v Rusijo.

Izogibanju sankcijam, povezanim z izključitvijo ruskih bank iz mednarodnega sistema Swift, pa je namenjena prepoved sistema SPFS, ki ga je ruska centralna banka razvila kot zamenjavo za Swift. Evropske banke, ki delujejo zunaj EU, tako ne bodo smele uporabljati ruskega sistema.

Obenem s tokratnim paketom sankcij za dodatnih 61 pravnih oseb, ki neposredno podpirajo rusko vojaško agresijo na Ukrajino, zaostrujejo pravila glede izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene.

28 podjetij ima sedež v Rusiji, 33 pa v tretjih državah, in sicer na Kitajskem, v Kazahstanu, Kirgizistanu, Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Unija uvaja še dodatne omejitve na področju izvoza blaga, predvsem tistega, ki je namenjen krepitvi proizvodnih zmogljivosti ruske industrije. Med drugim gre za kemikalije, plastiko in električno opremo. Na področju uvoza v EU iz Rusije pa novi sveženj prinaša dodatne omejitve za helij.

EU je poleg tega zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine uvedla sankcije še proti 69 posameznikom in 47 pravnim osebam. Zanje velja zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU.

Na seznam, na katerem je po novem več kot 2200 posameznikov in pravnih oseb, so dodali več podjetnikov, propagandistov, javnih osebnosti, oseb, odgovornih za deportacije ukrajinskih otrok, pa tudi pripadnikov ruske vojske in obveščevalne službe FSB.

Sankcije so med drugim uvedli proti upravljavcu pristanišča Vostočni, ki se po navedbah Bruslja uporablja za uvoz severnokorejskega orožja v Rusijo, pa tudi proti največji ruski transportni družbi Sovcomflot, ki je specializirana za transport LNG in nafte.

Unija je obenem v okviru ločenega režima uvedla sankcije proti šestim osebam zaradi vpletenosti v kibernetske napade na države članice EU in Ukrajino, so še navedli na Svetu EU.

Back to top button