Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici minulega leta je bilo na finančnem področju v ospredju spoprijemanje s posledicami pandemije covida-19. EU je v tem času potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in 20 članicam izplačala 54 milijard evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj ob predstavitvi rezultatov.
Šircelj je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU vodil zasedanja finančnih ministrov EU – štiri so bila formalna, eno neformalno in tri virtualna. Vzporedno so sicer potekala zasedanja evroskupine, ministrov članic z evrom, ki pa jih vodi šef evroskupine. Sedaj je to Irec Paschal Donohoe.
Temeljno načelo v teh šestih mesecih je bilo zagotavljanje okrevanja in odpornosti, je ob predstavitvi rezultatov na finančnem področju med slovenskim predsedovanjem na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil Šircelj.
Doslej so torej v EU potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje, tudi slovenskega. Bolgarija, Švedska, Poljska in Madžarska še čakajo na oceno Evropske komisije, pri čemer se najbolj zatika z zadnjima dvema, zaradi odprtih vprašanj v povezavi z vladavino prava. Nizozemska pa svojega načrta še ni poslala v Bruselj.
Med zakonodajnimi dosjeji je Šircelj izpostavil politični dogovor o posodobitvi pravil za znižane stopnje DDV. Z novimi pravili, ki naj bi v glavnem začela veljati sredi leta, se posodablja seznam blaga in storitev, za katere so dovoljene nižje davčne stopnje ali oprostitve, in sicer v skladu z digitalnimi in zelenimi prioritetami ter prizadevanji za zaščito javnega zdravja.
Med slovenskim predsedovanjem sta tudi na zasedanjih finančnih ministrov sicer precej odmevali dve temi – strma rast cen energije in s tem povezana rast inflacije ter oživljena razprava o prenovi evropskih proračunskih pravil, vendar bistvenih odločitev glede tega v tem času ni bilo.
So pa v drugi polovici minulega leta voditelji gospodarsko najpomembnejših držav G20 dosegli globalni dogovor o uvedbi najmanj 15-odstotnega minimalnega davka na dobiček velikih podjetij, ki ga je Šircelj danes označil za zgodovinski trenutek in dosežek.
Slovenija je razprave finančnih ministrov EU vodila v času oteženega gospodarskega in finančnega poslovanja zaradi najhujše zdravstvene krize, a je kljub temu dosegla začrtano, je izpostavil Šircelj v približno 20-minutni predstavitvi rezultatov. Novinarskih vprašanj zaradi tehničnih težav ni bilo.
