Evropska komisija je danes za članice EU, ki imajo podzemna skladišča plina, določila dinamiko njihovega polnjenja v letu 2025, da bi unija s 1. novembrom dosegla z zakonodajo predvideni cilj 90-odstotne zapolnjenosti. Letos je sicer EU ta cilj dosegla že avgusta, 1. novembra pa so bila skladišča v povprečju 95-odstotno polna.
EU je ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe s plinom sprejela po napadu Rusije na Ukrajino ter posledičnih sankcijah Zahoda in energetskih protiukrepih največje svetovne države in do leta 2022 največje energetske dobaviteljice unije. Eden od teh je tudi uredba o skladiščenju plina, ki kot cilj določa 90-odstotno zapolnjenost podzemnih skladišč plina v uniji na začetku kurilne sezone, torej 1. novembra.
Komisija ob koncu leta določi dinamiko polnjenja skladišč za naslednje leto. Danes je tako z izvedbeno uredbo zastavila vmesne cilje zapolnjenosti skladišč za 2025.
Ti za države, ki imajo tovrstno infrastrukturo na svojem ozemlju, in tiste, ki so povezane s plinovodi, določajo minimalne cilje za 1. februar, 1. maj, 1. julij in 1. september.
Države naj bi se še posebej spričo konca dogovora o tranzitu plina prek Ukrajine s 1. januarjem prizadevale, da bi bila minimalna zapolnjenost skladišč v povprečju EU 1. februarja 50-odstotna, v primeru hude zime pa 55-odstotna. Tri mesece pozneje, torej ob prvem cilju po koncu ogrevalne sezone, naj bi medtem države stremele k vsaj 30-odstotni zapolnjenosti skladišč na ravni EU, v pričakovanju večjega poletnega povpraševanja pa k 45-odstotni.
Vmesni cilji so natančneje določeni po posameznih članicah, pri čemer so za Slovenijo najpomembnejši tisti za Avstrijo, saj največ plina v Slovenijo kljub dogovoru o dobavah plina iz Alžirije in v prihodnosti verjetno tudi iz Azerbajdžana še vedno priteče iz severne sosede, natančneje iz vozlišča in skladišč v Baumgartnu na severovzhodu države.
Avstrija, ki je po prekinitvi pogodbe z Gazpromom v zadnjih tednih morala z nekaj zamude diverzificirati svoje dobave stran od ruskega plina, naj bi tako 1. februarja zagotovila minimalno 64-odstotno zapolnjenost skladišč, 1. maja naj bi bila ta minimalno 52-odstotna, 1. julija 66-odstotna in 1. septembra 77-odstotna.
Za države, kot je Slovenija, ki nimajo skladiščnih zmogljivosti, sicer velja, da imajo njihovi dobavitelji dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim je skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer pa morajo prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.
V Bruslju sicer spominjajo, da je EU še vsako leto od začetka veljavnosti uredbe o skladiščenju plina novembrske cilje presegla. Letos je 90-odstotno zapolnjenost dosegla v drugi polovici avgusta, 1. novembra se je nato delež zvišal na 95 odstotkov. Trenutno so po podatkih združenja sistemskih operaterjev plinske infrastrukture v EU skoraj 87-odstotno zapolnjena. Te količine zadoščajo za okoli tretjino letne porabe članic unije.