Evropska komisija predlaga zaostritev mehanizma za začasno ukinitev brezvizumskega režima za tretje države. Predlaga razširitev razlogov za ukinitev, med drugim bi bilo to možno, če vizumska politika tretje države ne bi bila v zadostni meri usklajena z vizumsko politiko EU. Ta težava se je pred časom pojavila na Zahodnem Balkanu.
“EU ima trenutno brezvizumski režim vzpostavljen s 63 državami po vsem svetu. To nam prinaša številne koristi, vizumska politika pa je tudi pomembno orodje na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov. Obenem moramo zagotoviti, da ne bo prihajalo do zlorab naše vizumske politike in da lahko ukrepamo, ko se to zgodi,” je ob predstavitvi predloga povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.
Da bi se lahko hitreje in odločneje odzvali na tovrstne izzive, komisija predlaga spremembe mehanizma zadržanja izvzetja tretje države iz vizumske obveznosti. Trenutno je mogoče mehanizem sprožiti zgolj v posebnih primerih, kot je nenadno in bistveno povečanje nezakonitih migracij, ali v primeru varnostnih tveganj.
V skladu s predlogom komisije bi razširili razloge za začasno ukinitev brezvizumskega režima. Dodali bi nezadostno usklajenost vizumske politike tretje države z vizumsko politiko EU, hibridne grožnje, pa tudi sheme izdajanja državljanstev za vlagatelje oz. t. i. zlatih potnih listov.
Poleg tega komisija predlaga podaljšanje postopka, da bi omogočili več časa za popravne ukrepe. Obenem pa bi uvedli tudi nov nujni postopek, ki bi omogočil hitrejše odzivanje v nujnih primerih.
Komisija pa bi po novem imela tudi okrepljene obveznosti glede spremljanja tretje države z brezvizumskim režimom, pri kateri bi odkrili težave.
V Bruslju so se za zaostritev pravil odločili, potem ko se je v lanskem letu zaradi neusklajenosti vizumskih politik zahodnobalkanskih držav z vizumsko politiko EU precej povečalo število prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana v EU.
Po pritisku EU in držav članic so države Zahodnega Balkana do določene mere uskladile svoje politike, vendar pa morajo glede na danes predstavljeno poročilo Bruslja sprejeti dodatne ukrepe. To velja tudi za Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo.
