Bruselj predlaga uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško podporo Ukrajini (dopolnjeno)

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes državam članicam posredoval predlog, v skladu s katerim bi del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, porabili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Po Borrellovih besedah je teh prihodkov za okoli tri milijarde evrov na leto.

Kot je po današnjem zasedanju pridružitvenega Sveta EU-Ukrajina povedal zunanjepolitični predstavnik, skupaj z Evropsko komisijo predlaga, da se približno 90 odstotkov prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja nameni za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF).

Ta sredstva bi po njegovih navedbah dodali k petim milijardam evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Zunanji ministri EU so namreč v ponedeljek potrdili povečanje EPF za pet milijard evrov, ki bodo v okviru posebnega sklada namenjeni podpori Ukrajini. EPF ni del evropskega proračuna.

Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države, je pojasnil Borrell.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU.

Klirinško-depotne družbe to premoženje upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke. Z zakonodajo, uveljavljeno sredi februarja, morajo tiste, ki imajo na računih več kot milijon evrov ruskega premoženja, prihodke ločeno upravljati in beležiti. To torej trenutno velja samo za družbo Euroclear s sedežem v Belgiji.

Euroclear bi moral glede na danes predstavljena predloga zakonodaje prispevati 97 odstotkov neto prihodkov, torej po obdavčitvi. Trije odstotki bodo medtem namenjeni nemotenemu delovanju družbe. Družba bi lahko začasno zadržala še deset odstotkov za kritje stroškov morebitnih tožb.

Od 97 odstotkov bi 90 odstotkov namenili za evropski mirovni instrument, kar po neuradnih ocenah za letošnje leto znaša med 2,5 in tri milijarde evrov. Podobno višino sredstev za vojaško podporo je mogoče pričakovati tudi v prihodnjih letih.

Deset odstotkov pa bi v letošnjem letu prek proračuna EU namenili financiranju 50 milijard evrov vrednega finančnega instrumenta za Ukrajino. Od prihodnjega leta bi del teh sredstev namenili še podpori ukrajinske obrambne industrije.

Zakonodajna predloga predvidevata redno pregledovanje zakonodaje, kar bi omogočilo tudi prilagajanje razdelitve sredstev glede na potrebe Kijeva. Če bosta hitro potrjena, bi lahko sredstva za podporo Ukrajini začeli uporabljati še pred poletjem.

“Upam, da bomo lahko hitro dosegli dogovor in bankovce spremenili v orožje. Vaši vojaki se namreč ne morejo boriti z bankovci. Potrebujejo orožje za obrambo ukrajinskega ljudstva,” je povedal na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom.

Tudi Šmihal je poudaril, da je treba odločitev o zasegu ruskega premoženja sprejeti hitro. “Evropa in svet potrebujeta precedenčno odločitev, da bo agresor plačal visoko ceno za uničenje, ki ga je povzročil v Ukrajini,” je dejal.

Back to top button