Evropska agencija za zunanjo in obalno stražo (Frontex) je po oceni Evropske komisije kljub velikim izzivom v zadnjih letih močno prispevala k okrepitvi upravljanja zunanjih meja EU, pri čemer pa je v celoti spoštovala temeljne pravice. Frontex je bil sicer v minulih letih večkrat tarča obtožb, da je sodeloval pri nezakonitem zavračanju migrantov.
Evropska komisija je danes objavila prvo oceno izvajanja uredbe o Frontexu, ki je začela veljati decembra 2019. Ocenjuje, da je agencija od takrat kljub velikim izzivom “bistveno prispevala k okrepitvi upravljanja zunanjih meja, pri čemer je v celoti spoštovala temeljne pravice”. Med izzivi so v Bruslju našteli pandemijo covida-19, instrumentalizacijo migrantov ter rusko agresijo na Ukrajino.
Komisija ocenjuje, da je Frontex od leta 2019 povečal operativno podporo državam članicam, in sicer prek skupnih operacij ter hitrih posredovanj na meji. Izpostavili so podporo stalne enote agencije, vzpostavljanje katere še poteka.
Stalna enota je med drugim prispevala k izboljšanju učinkovitega in trajnega vračanja migrantov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v uniji. V času ocenjevanja je Frontex postajal tudi vse bolj proaktiven pri predlaganju operativne podpore na tem področju.
Poleg tega se je okrepilo sodelovanje s partnerskimi državami, so poudarili na komisiji. Oktobra lani je v desetih skupnih operacijah v osmih tretjih državah delovalo skoraj 600 uslužbencev agencije.
V Bruslju poudarjajo še, da ima agencija uveljavljen močan okvir na področju temeljnih pravic, ki zagotavlja njihovo spoštovanje pri vseh aktivnostih. Od leta 2021 je razvila tudi notranja pravila na tem področju.
V oceni so prav tako opredelili področja, kjer so potrebne izboljšave. Izpostavili so pomen celovite uveljavitve nove organizacijske strukture. Ugotovili so še zamude pri določanju načrtov za razvoj zmogljivosti agencije. Poleg tega je potrebnih več strateških usmeritev za aktivnosti, povezane z vračanjem migrantov.
Frontex je bil sicer v minulih letih večkrat tarča obtožb, da je sodeloval pri nezakonitem zavračanju migrantov na morju. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) je leta 2022 v poročilu ugotovil, da je agencija sodelovala pri prikrivanju kršitev človekovih pravic migrantov, vključno z zavračanjem.
Obtožbe so aprila 2022 odnesle tedanjega izvršnega direktorja Fabricea Leggerija, ki se je soočal tudi z očitki o nepravilnostih pri porabi denarja ter o slabem ravnanju s podrejenimi.
Od 1. marca lani agencijo vodi nizozemski general Hans Leijtens, ki je zagotovil, da si bo pri vodenju prizadeval za odgovornost, preglednost in spoštovanje temeljnih pravic.
