
Članice EU lahko v primeru instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije, ki na meje EU pošiljata migrante iz tretjih držav, omejijo pravico do azila, je danes povedala podpredsednica Evropske komisije za varnost Henna Virkkunen. Bruselj ob tem državam na vzhodni meji za soočanje z migracijami namenja dodatnih 170 milijonov evrov.
“V izrednih razmerah lahko države članice omejijo tudi izvrševanje pravice do azila. Vendar pa to lahko storijo samo ob upoštevanju strogih pogojev in pravnih omejitev,” je o možnosti ukrepanja držav, ki se soočajo z migracijskimi pritiski iz Rusije in Belorusije, povedala Virkkunen.
Pojasnila je, da smo trenutno priča instrumentalizaciji migracij “izredne narave”. Rusija in Belorusija sta začeli migrante iz tretjih držav na meje vzhodnih članic EU pošiljati leta 2021, pri čemer se je v zadnjem času število nezakonitih prehodov meja bistveno povečalo, je dejala podpredsednica komisije.
To po njenih besedah velja predvsem za belorusko-poljsko mejo, kjer se je število nezakonitih prehodov v primerjavi z lanskim letom povečalo za 66 odstotkov. Na to, da za migracijami stojita Moskva in Minsk, pa kaže podatek, da je imelo več kot 90 odstotkov migrantov, ki so nezakonito prestopili to mejo, ruske študentske ali turistične vizume.
“Zato govorimo o uporabi migracij kot orožja. Z današnjo komunikacijo prizadetim državam članicam pošiljamo jasno sporočilo podpore,” je poudarila Virkkunen.
V danes predstavljenem dokumentu komisija napoveduje dodatno operativno podporo državam, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo. Med drugim je petim članicam EU in Norveški na razpolago dodatnih 170 milijonov evrov evropskih sredstev. Največ – po okoli 50 milijonov evrov – je na voljo Poljski in Finski. Estoniji, Latviji, Litvi in Norveški pa je na razpolago med 15 in 20 milijonov evrov, so sporočili s komisije.