
Članice EU lahko v primeru instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije, ki na meje EU pošiljata migrante iz tretjih držav, omejijo pravico do azila, je danes povedala podpredsednica Evropske komisije za varnost Henna Virkkunen. Bruselj ob tem državam na vzhodni meji za varovanje meja namenja dodatnih 170 milijonov evrov.
“V izrednih razmerah lahko države članice omejijo tudi izvrševanje pravice do azila. Vendar pa to lahko storijo samo ob upoštevanju strogih pogojev in pravnih omejitev,” je Virkkunen povedala o možnosti ukrepanja držav, ki se soočajo z migracijskimi pritiski iz Rusije in Belorusije.
Glede načrtov poljskih oblasti, da bi začasno ukinili pravico do azila za migrante, ki nezakonito pridejo iz Belorusije, je poudarila, da morajo biti tovrstni ukrepi začasni in sorazmerni. Uporabiti pa jih je mogoče samo v točno določenih primerih.
Pojasnila je sicer, da smo trenutno priča instrumentalizaciji migracij “izredne narave”. Rusija in Belorusija sta začeli migrante iz tretjih držav na meje vzhodnih članic EU pošiljati leta 2021, pri čemer se je v zadnjem času število nezakonitih prehodov meja bistveno povečalo, je dejala podpredsednica komisije.
To po njenih besedah velja predvsem za belorusko-poljsko mejo, kjer se je število nezakonitih prehodov v primerjavi z lanskim letom povečalo za 66 odstotkov. Na to, da za migracijami stojita Moskva in Minsk, pa kaže podatek, da je imelo več kot 90 odstotkov migrantov, ki so nezakonito prestopili to mejo, ruske študentske ali turistične vizume. Poleg tega jih ruske in beloruske oblasti opremljajo z napravami za izvajanje nasilja nad obmejnimi policisti, je dejala Virkkunen.
“Zato govorimo o uporabi migracij kot orožja. Z današnjo komunikacijo prizadetim državam članicam pošiljamo jasno sporočilo podpore,” je poudarila.
Komisija v danes predstavljenem dokumentu napoveduje dodatno operativno podporo državam, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo. Med drugim je petim članicam EU in Norveški na razpolago dodatnih 170 milijonov evrov evropskih sredstev. Največ – po okoli 50 milijonov evrov – je na voljo Poljski in Finski. Estoniji, Latviji, Litvi in Norveški pa je na razpolago med 15 in 20 milijonov evrov, so sporočili s komisije.
“Države ob meji z Rusijo in Belorusijo, kot je Finska s 1340 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, imajo težko nalogo zagotavljanja varnosti unije in ozemeljske celovitosti držav članic. Danes jim nudimo nadaljnjo podporo, vključno z dodatnimi 170 milijoni evrov za nadgradnjo opreme za elektronski nadzor, izboljšanje telekomunikacijskih omrežij, mobilno opreme za zaznavanje ter opremo za preprečevanje vdorov dronov,” je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na družbenem omrežju X je dodala, da je o danes predstavljenih ukrepih že govorila s finskim premierjem Petterijem Orpom. “Finska skupaj z Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Norveško pogumno brani naše meje pred grožnjami vseh vrst, ki prihajajo iz Rusije in Belorusije,” je zapisala.