Borrell: Prihodki od ruskega premoženja kmalu na voljo za pomoč Ukrajini (dopolnjeno)

Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo kmalu na voljo za vojaško podporo Ukrajini, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Po zasedanju je sporočil, da gre za 1,4 milijarde evrov.

“Okrepiti moramo podporo Ukrajini. Na razpolago so sredstva od zamrznjenega ruskega premoženja in preučiti moramo način, kako jih uporabiti, da jih ne bo mogel nihče blokirati,” je davi ob prihodu na zasedanje v Luxembourgu povedal Borrell.

Pri tem je izpostavil Madžarsko, ki trenutno blokira več odločitev, povezanih s finančnimi sredstvi za vojaško pomoč Ukrajini. Zagotovil je, da so za sredstva od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Moskvi, našli rešitev, da jih ne bo mogoče blokirati.

“Ker ena članica ni sodelovala pri odločitvi za uporabo teh sredstev, tudi nima pravice sodelovati pri odločitvi o tem, čemu bodo namenjena,” je pojasnil po zasedanju.

Sporočil je, da je njegov predlog prejel zadostno podporo držav članic, tako da bo prihodnji mesec Ukrajini na voljo 1,4 milijarde evrov, še milijarda evrov pa do konca leta. Ta sredstva bodo namenjena nakupu sistemov zračne obrambe in streliva ter za podporo ukrajinski obrambni industriji, je dejal Borrell.

Kot je še povedal, EU in Ukrajina zaključujeta sporazum o varnostnih jamstvih, pri čemer je izrazil upanje, da bo kmalu dokončan. Po navedbah virov pri EU naj bi ga že v torek potrdili ministri članic za evropske zadeve, strani pa bi ga lahko podpisali v naslednjih dneh.

Visoki zunanjepolitični predstavnik je dejal, da bi se to lahko zgodilo ob robu vrha EU. Tega naj bi se po poročanju tujih medijev in tiskovnih agencij v četrtek udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo je bila sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki se ga je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Razpravljali so še o ukrepanju proti Gruziji zaradi nedavno uveljavljene zakonodaje o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo v državi.

Po Borrellovih besedah se je 26 od 27 članic strinjalo, da ta zakonodaja Gruzijo oddaljuje od EU. “Če vlada ne bo spremenila smeri ravnanja, Gruzija ne bo napredovala na evropski poti,” je povedal.

Ob tem je napovedal določene ukrepe, ki jih je mogoče uvesti takoj. Gre za omejitev političnih odnosov s Tbilisijem, razmislili pa bodo tudi o začasni ustavitvi finančne podpore gruzijski vladi in pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta.

Back to top button