V EU so milijoni žrtve sovražno motiviranega nasilja zaradi njihovega etničnega ali priseljenskega porekla, barve kože, vere, spola, spolne usmerjenosti ali invalidnosti. Vendar zaradi mnogih ovir številni nasilja ne prijavijo, opozarja Agencija EU za temeljne pravice (FRA). Države poziva, naj poenostavijo postopke za prijavo tega nasilja.
Številne žrtve sovražno motiviranega nasilja in nadlegovanja ne prijavijo, saj so postopki preveč birokratski, prezapleteni in dolgotrajni, ali pa oklevajo, ker ne zaupajo policiji, v danes objavljenem poročilu opozarja FRA.
Države EU so dolžne vsem zagotoviti dostop do pravnega varstva. Vendar preštevilne žrtve zločinov iz sovraštva ne poročajo o napadih, preštevilne države pa zločinov iz sovraštva ne spremljajo pravilno, opozarja direktor FRA Michael O’Flaherty.
Raziskave FRA o priseljencih in etničnih manjšinah, Judih, pripadnikih LGBTI in Romih osvetljujejo obseg diskriminacije in nasilja, s katerim se te skupine soočajo v Evropi. Nedavna raziskava FRA o temeljnih pravicah ugotavlja, da nekatere od teh skupin doživljajo dvakrat več nasilja kot splošno prebivalstvo.
Vendar nasilja iz sovraštva ne prijavi devet od desetih ljudi, saj večina meni, da se ne bo nič spremenilo, če bi to storili, ali so prepričani, da bi bilo to pretežko, številni pa policiji ne zaupajo.
Kot je opozoril O’Flaherty, se to mora spremeniti. Države bi morale poenostaviti postopke prijave in izboljšati evidentiranje, preiskovanje in kaznovanje zločinov iz sovraštva, da bi v celoti spoštovale pravice žrtev, je opozoril.
Zločinov iz sovraštva, ki jih žrtve ne prijavijo, namreč ni mogoče preiskovati in preganjati, kar med drugim zakriva dejanski obseg problema in potrebo po ukrepanju, opozarja.
Agencija EU za temeljne pravice v danes objavljenem poročilu evropske vlade poziva, naj odstranijo ovire, ki preprečujejo, da bi žrtve in priče zločinov iz sovraštva te prijavile. Pri tem navaja, kaj vse je treba storiti za spremembe v pristopu, s katerim bi se osredotočili na žrtve in njihove pravice.
Med drugim poudarja, da je treba odpraviti strukturno diskriminacijo ter ozavestiti in opolnomočiti žrtve in priče, da prijavijo zločine iz sovraštva. Države se morajo spoprijeti s strukturno diskriminacijo in predsodki v družbi, odpraviti diskriminatorne politike, javno obsoditi zločine iz sovraštva in ozavestiti žrtve o svojih pravicah in razpoložljivi podpori.
Članice bi morale tudi vzpostaviti zmogljivosti za boj proti kriminalu iz sovraštva. Države EU bi morale policijam zagotoviti praktične smernice in usposabljanje, ustanoviti posebne enote za boj proti sovraštvu in zagotoviti strukturirano sodelovanje med organi kazenskega pregona, organizacijami za podporo žrtvam ter organizacijami civilne družbe, poudarja poročilo.