Program Erasmus+ se je razvil v enega najbolj prepoznavnih programov EU. Od leta 1987 je na izmenjavo ali izobraževanje v tujino odšlo več kot 13,7 milijona učencev, dijakov, študentov in izobraževalcev. Iz Slovenije je v zadnjih desetih letih v tujino odšlo več kot 46.600 posameznikov.
Evropski svet je junija 1987 vzpostavil program Erasmus, da bi povečal mobilnost v takratni Evropski skupnosti in vzpostavil boljše sodelovanje med univerzami. Menili so, da lahko to dosežejo z izmenjavo študentov, ki bi pridobivali izkušnje o ekonomskih in družbenih vidikih drugih članic.
Program se je pred desetimi leti preoblikoval v Erasmus+ in izmenjave študentov razširil na izobraževanja ter izmenjave učencev in dijakov ter učiteljev in drugega osebja. Direktorica Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) Alenka Flander meni, da program različnim skupinam omogoča povezovanje in krepi evropske vrednote. “Zagotovo ga ocenjujemo kot zgodbo o uspehu,” je poudarila.
Erasmus+ razbija predsodke do tujcev
Na izmenjavo ali izobraževanje v tujino je po podatkih Evropske komisije iz leta 2022 odšlo več kot 13,7 milijona učencev, dijakov, študentov in izobraževalcev. Iz Slovenije se je od leta 2003, ko je program za državo začel voditi javni zavod Cmepius, se je za to odločilo več kot 104.000 posameznikov iz več kot 80 odstotkov osnovnih šol ter 90 odstotkov poklicnih in srednjih šol, kažejo podatki zavoda. Med najbolj priljubljenimi destinacijami za učeče so v zadnjih desetih letih Španija in Portugalska, pa tudi Nemčija, za osebje pa Španija, Hrvaška in Italija.
“Ravno danes smo ‘odpremili’ dve Portugalki, ki sta gostovali na naši šoli. Kako sta jokali, joj!” je za STA pred dnevi povedala ravnateljica Osnovne šole Apače Violeta Kardinar. Šola je v Erasmus+ vključena od leta 2020. Takrat so po besedah ravnateljice za izobraževanje na tujem v okviru programa komaj prepričali nekaj učiteljev, danes pa zanimanje tako med učitelji kot učenci na njihovi šoli raste.
“Ni bilo še primera slabe izkušnje,” je pojasnila. Udeleženci po njenih besedah krepijo jezikovne kompetence, pridobivajo samozavest in se učijo socialnih veščin. “Predsodki pred tujci pri osnovnošolskih otrocih zagotovo izginejo. V teh časih, ko slišimo odzive na migracije, ki so včasih izjemno negativni, je to velik doprinos za naše mlade, ki bodo v bodoče krojili tudi našo politiko,” je prepričana ravnateljica.
Program je pomemben tudi zato, ker nudi mobilnost tudi učencem iz družin, ki nimajo možnosti ali priložnosti za odhod v tujino. “Recimo, ena družina, ki še ni bila na letalu, je rekla, da jih je ravno otrok spodbudil k temu, da skupaj doživijo to izkušnjo. Težko bi, skratka, naštela v kratkem času, kaj vse otrok na ta način pridobi,” je dejala Violeta Kardinar.
S programom ima dobre izkušnje tudi 24-letna Amalia, ki se je za študentsko izmenjavo odločila, ker je želela spoznati novo kulturo ter študentsko življenje in delo v tujini. “In prav to mi je Erasmus omogočil. Spoznala sem nove kraje, si zgradila močno mrežo poznanstev in prijateljstev po celi Evropi,” je opisala za STA.
“Mislim, da te Erasmus vrže iz cone udobja in te prisili, da postaneš bolj pozoren na svet in ljudi okoli sebe in prevzameš nekoliko več odgovornosti za svoje življenje. Proces je lahko na trenutke nekoliko težak in strašljiv, vendar so stvari, ki jih dobiš v zameno, vredne vsakega napora,” je še pojasnila.
Za krepitev evropskih vrednot
Več študij in evalvacij programa kaže, da lahko sodelovanje v programu poleg pridobivanja znanj, vezanih na izobraževalne smeri ali vsebine, prispeva h krepitvi jezikovnih in medkulturnih kompetenc ter veščin, kot so komunikacija, iznajdljivost, samozavest in timsko delo. “Vse to seveda vpliva na boljši izhodiščni položaj posameznika na trgu delovne sile,” so ocenili na Cmepiusu.
Leta 2014 pa je Evropska komisija v študiji o učinkih programa celo ugotovila, da se je parom, ki so se spoznali na izmenjavi, od začetkov programa verjetno rodilo okoli milijon otrok.
Ravnateljica Violeta Kardinar je sicer ob tem opozorila, da je predvsem v fazi prijave programa veliko administrativnega dela, za katerega je treba žrtvovati tudi prosti čas. “Mora biti določena ambicija oziroma dobra volja v kolektivu, da se potem lahko to izpelje,” je dejala.
Tudi Alenka Flander meni, da so nekateri administrativni postopki občasno še vedno premalo fleksibilni. Poleg tega je ocenila, da bi bilo treba izboljšati povezanost med lokalnimi in centraliziranimi projekti programa.
Izpostavila je, da bi v okviru Erasmusa+, ki je po njenem mnenju eden od paradnih konjev EU, morali krepiti teme, kot so vključevanje in raznolikost, trajnostni razvoj, digitalni prehod in spodbujanje državljanske participacije. Neločljivo so namreč povezane z evropskimi vrednotami in s tem zagotavljanjem boljše prihodnosti za celotno družbo, meni. Prost prehod meje in mobilnost sta vendarle eden od doprinosov EU, ki jih je treba po njenem mnenju ohraniti. Nista namreč samoumevna, še posebno v času krepitev nacionalizmov.
