AktualnoSlovenijaEvropaGospodarstvo

ESČP: Pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji je prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ugotavlja ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Omenjeni člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, “kakor hitro je to mogoče”.

ESČP je menilo, da bančne delnice in obveznice pomenijo premoženje. “Šlo je za nadzor nad uporabo premoženja v smislu drugega odstavka 1. člena protokola številka ena. Odločbe Banke Slovenije z decembra 2013 in 2014 so temeljile na določbah slovenskega prava, zlasti zakona o bančništvu. ESČP ugotavlja, da so te določbe ustrezne z vidika dostopnosti in predvidljivosti,” so zapisali v državnem odvetništvu.

Država mora uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. “Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki,” so sodbo ESČP še povzeli v državnem odvetništvu.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija – vlada in sodišča – od leta 2013 do danes vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon trenutno v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. “Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko,” so pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Postopek pred ESČP proti državi je sprožila sedmerica vlagateljev. Postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo je ESČP uvedlo novembra 2018. Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Vlado je takrat vodila Alenka Bratušek, Banko Slovenije pa guverner Boštjan Jazbec.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Je pa v zvezi s 350.a členom zakona o bančništvu menilo, da ta določba ni zagotovila učinkovitega sodnega varstva, in je določilo, da mora zakonodajalec poskrbeti za ureditev, ki bo takšno varstvo omogočila.

Država je tak zakon sprejela leta 2019, a je njegovo izvrševanje začasno zadržano zaradi vložene zahteve za oceno ustavnosti. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button