Ko so se ob ukrepih zaradi epidemije covid-19 države pričele zapirati in so turistične številke v roku nekaj tednov padle skoraj na nič, je bila ena izmed najbolj prizadetih turističnih panog križarska. Leto po globalni ustavitvi smo lahko brali o križarkah, ki jih lastniki zaradi previsokih stroškov vzdrževanja razstavljajo in prodajajo za staro železo. Tako kot splošen upad prometa je tudi to predstavljalo vsaj bled ekološki žarek upanja v sicer nenehnem naraščanju obsega onesnaževanja planeta. Turistične križarke so v relativnem smislu namreč največji onesnaževalec v ladijskem prometu, obenem pa vodijo tudi na skupnih lestvicah potniških vozil.
Če so bile potniške križarke izredno popularne še do sredine 20. stoletja, jih je po 2. svetovni vojni izrinil letalski promet, ki je zagotovil hitrejše in cenovno bolj ugodno potovanje med kontinenti. Da bi preživela, je križarska industrija potrebovala prenovo, ponuditi je morala drugačen produkt, specifično izkušnjo, in to je publiki predstavila ameriška televizija.
Leta 1976 je na televizijske ekrane prišla romantična komedija The Love Boat, ki jo je naslednje leto nadaljevala istoimenska serija. Nekatere izmed njenih scen so bile snemane na resničnih križarkah, kjer so gostje služili kot statisti, serija pa je v svojih enajstih letih oddajanja dosegle precejšnje uspehe. Njen namen pa je bila reklama – križarjenje predstaviti kot višek zabave in užitkov za ameriški srednji razred. To ji je tudi uspelo. Leta 1970 se je križarjenja globalno udeležilo pol milijona gostov, leta 1996 pa že pet milijonov.
Od takrat dalje je križarska industrija rasla eksponentno. Na svojem višku leta 2019 je prepeljala 27,5 milijona potnikov, njena vrednost pa je znašala 40 milijard dolarjev. To so rezultati takrat skupno 346 obratujočih križark, od katerih jih je bilo v naslednjih dveh letih upokojenih kar 31, medtem ko je bilo splavljenih 8 novih. Industrija v tem trenutku dosega približno polovično kapaciteto svojega viška, a strumno raste in po napovedih bo že leta 2024 ponovno podirala rekorde.
Največje križarke so danes zmožne gostiti do 7000 potnikov in 2400 članov posadke. To pomeni, da so pravzaprav manjša plavajoča mesta z vso pripadajočo infrastrukturo in pridruženimi okoljskimi posledicami. Ponudba na krovu teži k luksuzni potrošnji in lahko vključuje več deset restavracij in barov, klube, kazine, kino, fitnes, plavalne bazene in drugo športno infrastrukturo, nešteto trgovin, pa tudi vlakce smrti.
Največji del odpadkov, kanalizacije in izpustov teh dejavnosti konča neposredno v morju ali zraku. Velika križarka v povprečju dnevno proizvede med 55.000 in 110.000 litrov t. i. črne, tj. fekalne, odpadne vode in med 330.000 in 960.000 litri t. i. sive odpadne vode. Tedensko takšna križarka proizvede približno 8 ton trdnih odpadkov. Do 75 odstotkov teh odpadkov konča v ladijskih sežigalnicah, njihov pepel pa pogosto v morju. V enem dnevu obratovanja križarka v povprečju proizvede 8 ton umazane kalužne vode, ki je strupena za okolje. Njeno izpuščanje v okolje je strogo prepovedano, kar Evropska agencija za pomorsko varnost nadzoruje s sateliti. Ne glede na to pa jo ladje vseh vrst v evropska morja izpustijo kar tritisočkrat letno, poroča Guardian. Tako je bila Karibska princesa, ena največjih križark na svetu, ki spada v floto korporacije Carnival, leta 2016 oglobljena s kaznijo v višini 40 milijonov dolarjev zaradi tovrstnega onesnaževanja.
Nič boljših učinkov za okolje nima balastna voda, ki jo ladje uporabljajo za stabilnost. Prenos velike količine vode iz enega v drug ekosistem lahko namreč slednjemu škoduje z vnosom tujih bakterij in tujerodnih vrst, ki lahko radikalno spreminjajo vodna okolja.
Največjega dela onesnaževanja križark sploh še nismo omenili – gorivo. To je namreč največkrat neka oblika težkega kurilnega olja nizke kvalitete, ki je visok onesnaževalec. Večje križarke lahko med plovbo na dan porabijo tudi do 249.000 litrov goriva, medtem ko v pristanišču še vedno porabi do 50 ton za zagotavljanje elektrike, kar je primerljivo z mestom s 50.000 prebivalci.
V okviru evropske kampanje za čisto prevozništvo je raziskava pokazala, da so v letu 2017 le križarke korporacije Carnival povzročile desetkrat večje onesnaženje zraka z žveplovim oksidom kot vsi avti v Evropi. Poleg tega pa križarke v okolje izpuščajo tudi druge strupene izpuste, kot so dušikov oksid, ogljikov dioksid, fosfor, težke kovine in drugi.
Če ekološkemu odtisu prištejemo še splošno razširjeno skrajno izkoriščanje svojih delavcev s 70 in več urnimi tedenskimi delavniki in minimalnimi plačami, lahko kaj hitro z gotovostjo ugotovimo popolno odvečnost te industrije. Pri tem se bomo morda zamerili nekaterim srednjerazrednim Američanom in Evropejcem, katerim so njihove umazane fantazije pomembnejše od umazanega okolja.
