Danska vlada je danes sporočila, da bodo morali migranti na Danskem, če bodo želi prejemati socialno pomoč, opraviti najmanj 37 ur dela na teden. Migracije in integracija sta postali ključni temi za volivce na Danskem, ki že ima eno najstrožjih politik priseljevanja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danska vlada je ob tem sporočila, da je bil načrt zasnovan tako, da pomaga migrantom pri asimilaciji v družbo.
“Želimo uvesti novo delovno logiko, kjer so ljudje dolžni prispevati in biti koristni, in če ne najdejo redne zaposlitve, morajo delati za socialno pomoč,” je pojasnila danska premierka Mette Frederiksen. “Preveč let smo številnim delali medvedjo uslugo, ko od njih nismo zahtevali ničesar,” je še dejala glede omenjenega načrta vlade, ki ga mora potrditi še danski parlament.
Kot je še pojasnila danska premierka, bo novo pravilo najprej veljalo za tiste, ki so socialno pomoč prejemali tri do štiri leta, niso pa dosegli določene stopnje šolanja in znanja danskega jezika. Njihova delovna obveznost bo najmanj 37 ur na teden.
Po podatkih danske vlade šest od desetih žensk z Bližnjega vzhoda, severne Afrike in Turčije ni del danskega trga dela. Načrt predvideva, da naj bi na trg dela vključili 20.000 ljudi, tako da bi jim s pomočjo uradov lokalne uprave poiskali eno od oblik dela.
“To bi lahko bilo delo na plaži, pobiranje cigaretnih ogorkov ali plastike (…) ali pomoč pri reševanju različnih nalog v podjetju,” je pojasnil danski minister za zaposlovanje Peter Hummelgaard. “Za nas je najpomembnejše, da ljudje gredo od doma,” je dodal.
Tiskovna predstavnica leve Enotne liste Mai Villadsen je v odzivu načrt vlade že označila za napačnega. “Bojim se, da bo to na koncu povzročilo socialni damping z državno podporo in ljudi prisililo v nora delovna mesta,” je dejala.
Sedanja danska vlada pod vodstvom Frederiksenove, ki je na oblasti od leta 2019, si je zastavila cilj nič prošenj za azil, ki pa še ni dosežen. Od 1. januarja do 31. julija letos je Danska prejele 851 prošenj za azil.
Po uradnih statistikah je 11 odstotkov od 5,8 milijona prebivalcev Danske priseljencev, 58 odstotkov od teh pa je državljanov države, ki jo uradni Koebenhavn uvršča med “nezahodne”.
