Postopno rastoče obrestne mere v luči zaostrovanja denarne politike v razvitem svetu so v drugem letošnjem trimesečju blagodejno vplivale na poslovanje druge največje nemške banke Commerzbank. Ta je v obdobju med aprilom in junijem ustvarila 470 milijonov evrov čistega dobička, kar je preseglo pričakovanja analitikov.
Rezultat je bil bistveno boljši kot v enakem obdobju pred letom dni, ko je banka zaradi visokih stroškov prestrukturiranja beležila 527 milijonov evrov čiste izgube. Banka, ki je nasedla v finančni krizi pred desetletjem, nato pa izgube utrpela še v dolžniški krizi v evrskem območju, zaradi česar jo je reševala država, je sicer še vedno sredi obsežnega prestrukturiranja, ki predvideva tudi zmanjšanje števila zaposlenih za petino do konca 2024.
Lani se je Commerzbank po 2,9-milijardni izgubi v 2020 vrnila k dobičku, letos pa v vodstvu banke po pisanju nemške tiskovne agencije dpa pričakujejo več kot milijardo evrov dobička. S tem letom bo banka delničarjem, med katerimi je še vedno tudi država, spet začela izplačevati tudi dividende.
Prihodki so v drugem letošnjem trimesečju medletno narasli za 30 odstotkov na 2,4 milijarde evrov, v banki pa so to pripisali tako rastočim obrestnim meram v luči že začetega ali pričakovanega zaostrovanja denarne politike v razvitih državah ter močnemu povpraševanju po bančnih storitvah med prebivalstvom.
Poslovanje je analitike pozitivno presenetilo, rast prihodkov je po besedah glavnega izvršnega direktorja Manfreda Knofa preseglo tudi pričakovanja same banke.
Banka je od ruskega napada na Ukrajino za skoraj polovico zmanjšala svojo izpostavljenost do največje svetovne države, v polletju pa je oblikovala tudi za 564 milijonov evrov rezervacij za primer zaostritve negativnih učinkov vojne v Ukrajini, na primer v obliki visokih cen energije in težav pri oskrbi z energenti. Napovedi banke za preostanek leta sicer ne upoštevajo scenarija morebitnega hudega poslabšanja gospodarskega okolja v drugi polovici leta.
