Centralni bančniki krepijo prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je tako danes napovedala vzpostavitev centra za podnebne spremembe pri ECB, Banka za mednarodne poravnave iz Basla pa je oznanila oblikovanje drugega posebnega sklada za naložbe v “zelene” vrednostne papirje.
Lagardova je v spletnem pogovoru, ki ga je organiziral frankfurtski Inštitut za pravo in finance, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala, da centralne banke sicer niso glavni akterji v prizadevanjih za omejitev globalnega segrevanja ozračja.
“A to, da ne sedimo na voznikovem sedežu, ne pomeni, da lahko te izzive preprosto ignoriramo ali da v boju proti podnebnim spremembam ne moremo igrati nobene vloge,” je dejala. Zagotovila je, da bo osrednja denarna ustanove evrskega območja v okviru svojega mandata zagotavljanja cenovne stabilnosti k temu boju prispevala.
Napovedala je vzpostavitev posebnega centra za podnebne spremembe, ki naj bi znotraj ECB učinkoviteje povezal obstoječa strokovna znanja s tega področja. Nova enota naj bi imela 10 članov, ki bodo sodelovale z obstoječimi delovnimi skupinami v centralni banki. “Podnebne spremembe pokrivajo vse vidike denarne politike. Novo center bo predstavljal osnovno strukturo, da na problematiko odgovorimo z nujnostjo in odločnostjo, ki jo zasluži,” je namen centra opisala Lagardova.
Maricio Vargas iz okoljske nevladne organizacije Greenpeace je komentiral, da je napoved Lagardove korak v pravo smer, ki pa ni dovolj velik. Po njegovih besedah bi morala ECB pripraviti jasen načrt za preprečitev finančnih oz. investicijskih tveganj, ki izhajajo iz podnebne krize. Istočasno pa bi morala zagotoviti, da obsežni programi odkupovanja obveznic v okviru evrosistema in sistem zavarovanj pri operacijah dolgoročnega financiranja bank sledijo podnebnim ciljem EU.
Nedavno objavljena študija, pri kateri je Greenpeace sodeloval z več britanskimi raziskovalno-izobraževalnimi ustanovami, je npr. ugotovila, da je pri nakupih obveznic podjetij, ki jih izvajajo centralne banke območja evra, v primerjavi s siceršnjim trgom podjetniških obveznic opaziti izrazito neravnovesje v prid podjetjem in sektorjem, ki prispevajo k podnebnim spremembam.
Banka za mednarodne poravnave iz Basla, t. i. centralna banka centralnih bank, je medtem danes po pisanju dpa oznanila oblikovanje drugega sklada za vlaganje v “zelene” vrednostne papirje. Medtem ko je bil obstoječi sklad v dolarjih, naj bi bil novi v evrih.
Sprva naj bi sklada skupaj v prvi fazi upravljala z dvema milijardama dolarjev, v prihodnje pa naj bi njun obseg rasel. Tako naj bi Banka za mednarodne poravnave centralnim bankam po svetu omogočila, da v svoje delovanje vključijo tudi okoljske cilje in podrejo projekte na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
V ECB so napovedali, da želijo v sklad prispevati svoja sredstva. Obenem so navedli, da imajo trenutno v svojih bilancah za skoraj 21 milijard evrov t. i. zelenih obveznic.
