
Britanska vlada namerava za prihodnji dve leti zamrzniti naročnino za osrednjo radiotelevizijo BBC in jo leta 2027 povsem ukiniti. Opozicija se je na odločitev odzvala z razburjenjem. Vladi očita, da želi s tem odvrniti pozornost od afere, povezane z zabavami v času pandemije, zaradi katerih se je premier Boris Johnson znašel pod pritiskom.
Po poročanju britanskega časnika The Guardian namerava vlada zamrzniti naročnino na BBC do leta 2024, nato pa jo leta 2027 povsem ukiniti. To je sprožilo strah za prihodnost britanske javne radiotelevizije.
Ukinitev naročnine za BBC z letom 2027 je v nedeljo napovedala ministrica za kulturo Nadine Dorries. “Gre za zadnjo napoved naročnine za BBC,” je zapisala na Twitterju. “Dnevi, ko so starejšim grozile zaporne kazni in so sodni izvršitelji trkali na vrata, so mimo,” je dodala.
Zdaj je po njenem mnenju napočil čas za razpravo o novih načinih financiranja, podpore in prodaje odličnih britanskih vsebin. Sedanji dogovor o financiranju BBC se sicer izteče leta 2027, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Britanci plačujejo naročnino za BBC, če želijo gledati njegov televizijski program in za dostop do storitev na iPlayerju. Letna naročnina, ki trenutno znaša 159 funtov (190 evrov) in se običajno spremeni 1. aprila vsako leto, naj bi tako do aprila 2024 ostala nespremenjena.
Opozicijski laburisti premierju Johnsonu očitajo, da želi s tem ukrepom odvrniti pozornost za svoje napake v povezavi z afero, ki je izbruhnila na Otoku, potem ko je prišlo na dan, da so na Downing Streetu med pandemijo covida-19 redno prirejali zabave.
Poslanka laburistov Lucy Powell je vladi danes očitala “kulturni vandalizem”. “To je del strategije odvračanja, da bi vsem drugim razen sebi naprtili krivdo,” je dejala za radio Talk Radio.
Vprašanje naročnine za BBC je pogosto tema političnih razprav in mnogim konservativcem je že dolgo trn v peti. Johnson je že leta 2019 napovedal, da namerava prenoviti sistem naročnin.
Za BBC bi ukinitev naročnin, ki s 3,2 milijarde funtov (3,8 milijarde evrov) letno predstavljajo velik del finančnih sredstev, pomenila drastično spremembo. Ukiniti bi morali več tisoč delovnih mest in programov, še navaja dpa.