Danes po vsem svetu obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je namreč dan, ko je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. V Združenih narodih letos opozarjajo predvsem na zanikovalce holokavsta, saj opozarjajo, da sta antisemitizem in zanikanje holokavsta po svetu v porastu. Prepričani so, da je izobraževanje najboljše orožje proti temu.
“S posredovanjem zgodovine teh dogodkov ohranjamo načela pravice, ko zavračamo sovražno razmišljanje nacionalsocializma in ko oporekamo tistim, ki zanikajo holokavst ali relativizirajo te zločine nad Židi in drugimi preganjanimi skupinami, ker želijo ohraniti ta rasizem in antisemitizem, ki je povzročil genocid,” je povedala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
Glede na nedavne raziskave 63 odstotkov mladih Američanov ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih v holokavstu. Med Nemci pa jih je 47 odstotkov takih, ki se jim zdi, da Nemčija ni v večji meri kriva za te zločine. Po oceni Unesca so to vse simptomi porasta dezinformacij, sovražnega govora in predsodkov. Pandemija covida-19 pa je ta trend še pospešila, opozarjajo.
“Pandemija COVID-19 je odprla nove fronte za neonaciste”
António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov je dejal, da kljub temu, da se je antisemitizem najbolj grozljivo izrazil prav v holokavstu, se po koncu 2. svetovne vojne zagotovo ni končal in še danes uničuje svet: „Žalostno je, a ne preseneča, da je pandemija COVID-19 sprožila vnovičen izbruh te strupene ideologije.“ Pandemija je tako odprla nove fronte za neonaciste, ki s pomočjo družbenih omrežij širijo propagando ter sejejo strah in sovraštvo. „Edini izhod iz pandemije je upoštevanje znanosti in analiz, ki temeljijo na dejstvih, proizvodnja cepiv v rekordnem času pa priča o učinkovitosti tega pristopa,“ je še povedal Gutteres in zaključil, da „za antisemitizem in ksenofobijo ni cepiva, zato naše najboljše orožje ostaja resnica“.
Zanikanje holokavsta pretveza za izvajanje antisemitizma
Zanikanje holokavsta je orodje antisemitskih gibanj že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Psevdoakademske skupine, kot je bil na primer Inštitut za zgodovinski pregled, so si prizadevale za izkrivljanje spomina javnosti na holokavst tako, da so v javnosti sejali dvom o izvedljivosti množičnih usmrtitev in celo o obstoju plinskih celic. Organizirali so tudi letne konference, na katerih so delili svoja prepričanja, da so si holokavst izmislili Judje za utemeljitev nastanka države Izrael leta 1948. Te trditve so seveda zavrgli vsi preživeli, ki so pričali o grozotah v koncentracijskih taboriščih, prav tako so o krematorijih, polnih trupel in množičnih grobiščih poročali tudi vojaki, ki so osvobodili vsa ta taborišča. Toda zanikovalci holokavsta nimajo prav veliko opraviti z zgodovino, saj je zanikanje teh grozot predvsem pretveza za izvajanje antisemitizma. To pa se je v zadnjih letih preselilo predvsem na splet in družbena omrežja.
Facebook prepovedal zanikanje holokavsta
Nedavna raziskava, v kateri so želeli ugotoviti, kaj mladi odrasli vedo o genocidu skoraj 6 milijonov Judov, je pokazala, da vsak četrti milenijec v ZDA meni, da je zgodba o holokavstu pretirana ali celo v celoti izmišljena. Ta presenetljiva statistika je bila navedena kot eden glavnih razlogov, da se je predsednik uprave Facebooka Mark Zuckerberg oktobra lani odločil, da bo v celotnem družbenem omrežju dokončno prepovedal zanikanje holokavsta, čemur je sledil tudi Twitter, ki je takrat napovedal, da bo odstranil vse objave, ki zanikajo zgodovino holokavsta. Zanikovalci holokavsta se sicer še naprej pojavljajo na družbenih omrežjih, le da so se preselili na manj restriktivna spletna mesta, kot je na primer Parler, kjer sta med priljubljeni ključniki #HolocaustNeverHappened (holokavst se ni zgodil) in #HolocaustIsALie (holokavst je laž).
V Auschwitzu umrlo več kot 1300 Slovencev
Zanikanje holokavsta je v Sloveniji prepovedano od leta 2008, od tedaj namreč v 297. členu kazenskega zakonika piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje tisti, ki »javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost«. Od leta 2011 pa je naša država tudi članica ugledne Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA).
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.
Običajno slovesnost ob tem dnevu poteka na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob 76. obletnici osvoboditve pa so tudi tu morali slovesnost preseliti na splet. Letos bodo dogodek posvetili usodi otrok Auschwitza. V taborišču so namreč umorili več kot 200.000 otrok, osvoboditev pa jih je dočakalo okoli 700, piše na spletni strani muzeja.
