V muzeju Bankarium v Ljubljani so v sredo predstavili rezultate letošnjih okoljskih meritev ki jih je, v okviru projekta GLWF – Green Light World Flight, izvajal znani slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Raziskave izvedene nad Azijo so pokazale skrb vzbujajoče stanje ozračja na tem delu planeta, kot posledico uporabe neprimernih energentov in zastarelih tehnologij, ki v največji meri prispevajo k onesnaževanju in povzročajo hude okoljske spremembe.
Lenarčič je meritve opravil aprila letos v zračnem prostoru dvanajstih držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Med izvajanjem meritev je bila vidljivost zelo slaba, zaradi izjemno onesnaženega zraka, na skoraj vseh 20 tisočih kilometrih, kolikor je bila dolga pot. Najslabše stanje ozračja so merilne naprave nameščene na Lenarčičevem letalu AdvanIc – WT10 Research zaznale nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom, kjer so bile v času meritev izjemno visoke temperature, tudi do 40 stopinj, kar je povzročilo dvig mešalne plasti z veliko koncentracijo aerosoliziranih delcev na višino 4 do 5 kilometrov. Tako onesnažene zračne gmote se ob ustreznih zračnih tokovih prenašajo proti severu nad območje himalajskih vrhov, kjer na tamkajšnjih ledenikih ustvarjajo temni pokrov, ki absorbira več toplote in povzroča pospešeno taljenje virov pitne vode za 2 milijarde ljudi, kolikor jih živi na tem območju.
Podoben problem, ki lahko povzroči pomanjkanje virov pitne vode na našem območju je pred leti misija GLWF že zaznala na območju alpskih ledenikov, kjer pospešeno taljenje, poleg črnega ogljika povzroča tudi saharski pesek. Samo v preteklem letu so švicarski ledeniki izgubili 6 odstotkov celotnega volumna, ledenika pod Triglavom in Skuto pa sta praktično že izginila. Problematika je še posebej izrazita v jesenskem in zimskem času ko se onesnaževanju zaradi naraščajočega prometa pridružijo še izpusti iz ogrevalnih naprav. Zaradi klimatskih in geografskih značilnosti Slovenije se hladen, onesnažen zrak zadržuje pri tleh in resno ogroža zdravje ljudi.
Ekipa znanstvenikov, ki jo pri misiji Green Light World Flight vodi dr. Griša Močnik, vodja centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, je po analizi letošnjih meritev ocenila, da bi morali čim prej pristopiti k izvajanju obsežnega svežnja ukrepov, s katerim bi preprečili najbolj črne okoljske scenarije. Črni ogljik ima namreč kratko življenjsko dobo, zato ukrepi na tem področju prinašajo najhitrejše rezultate. Med ukrepi, s katerim bi lahko upočasnili in ustavili onesnaževanje s črnim ogljikom, je dr. Močnik izpostavil uporabo energentov z najmanjšim okoljskim odIsom, učinkovito kurjenje v kvalitetnih pečeh, širitev omrežja centralnih ogrevalnih sistemom ter zmanjšanje individualnega in tovornega prometa. K izboljšanju stanja bi lahko prispevali še s krepitvijo javnega zniževanjem ekonomske razslojenosti prebivalstva.
Matevž Lenarčič, ki je v preteklih letih večkrat letel okoli sveta in opravil številne meritve nad območji, kjer so tovrstne meritve redke, je večkrat izpostavil alarmantnost stanja, tako na globalni kot na lokalni ravni. Na novinarski konferenci se mu pridružila tudi Alenka Recelj Mercina, vodja trajnostnega razvoja v NLB Skupini, ki je ob tem poudarila: “Izjemno ponosni in počaščeni smo, da smo zeleni partner misije GLWF, pri izvajanju okoljskih meritev, saj se izjemno dobro zavedamo, da lahko zgolj s pomočjo znanosti in raziskav razumemo in posledično omilimo podnebne spremembe. V NLB Skupini odločno sledimo zastavljeni strategiji trajnostnega razvoja, ki je vpeta v naše financiranje, operativno poslovanje in prispevek k družbi. Leta 2022 smo se tako pridružili Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance), katere cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij najkasneje do leta 2050. Na področju trajnosti dajemo velik poudarek tudi trajnostnim kompetencam zaposlenih v NLB Skupini, ki jih razvijamo skozi vse leto. Ravno v sredo, na svetovni dan trajnosti, pričenjajo s celomesečnim Festivalom trajnosti, v okviru katerega bodo zaposleni s sodelovanjem v različnih aktivnostih krepili skupne trajnostne vrednote.
MATEVŽ LENARČIČ
