Ko so počitnice luksuz: Ideje za oddih brez stroškov
Poletje je čas, ko družabna omrežja preplavijo slike z morja, iz kampov, hotelov in letovišč, medtem ko radijski oglasi in televizijske reklame vabijo na nepozabne počitnice z vsemi mogočimi bonusi. V družbi, ki velik del vrednosti posameznika meri skozi višino potrošnje in zunanji videz, je dopust postal simbol uspeha, sprostitve in kakovostnega življenja. A za mnoge družine v Sloveniji so počitnice – vsaj tiste klasične, v apartmajih, z ležalniki ob bazenu in bogato animacijo – le neuresničljive sanje. Realnost je precej bolj skromna: številni starši se vsako poletje znajdejo pred istim izzivom – kako vsaj nekaj dni popestriti otrokom, če jim proračun tega preprosto ne omogoča.
Počitnice, ki so nekoč veljale za temeljno pravico delavskih družin, se vse bolj spreminjajo v luksuzno storitev. Deloma zaradi vse višjih življenjskih stroškov, pa tudi zaradi nestabilnih zaposlitev, nizkih plač in vse večjih razlik v dohodkih. Cene nastanitev so predvsem na Obali, v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji v zadnjih letih poskočile tudi za več kot 30 odstotkov. Povprečna cena enotedenskega dopusta za štiričlansko družino hitro preseže tisoč evrov, kar je za mnoge prevelik zalogaj – sploh če starši prejemajo minimalno plačo ali delajo prek različnih fleksibilnih oblik zaposlitve brez plačanega dopusta.
Starši priznavajo, da se pogosto počutijo krive, ker ne morejo slediti pričakovanjem družbe, kjer se dopust razume kot nekaj samoumevnega. »S partnerjem oba delava, a ko poračunava stroške bivanja, hrane in poti, je jasno, da počitnic enostavno ne bo. Otrokom sicer rečeva, da bomo doma, da se bomo imeli fino, ampak vem, da jim je hudo, ko poslušajo sošolce, kam vse gredo,« pove mama dveh osnovnošolcev. Dodaja, da si največkrat pomagajo z izleti po bližnji okolici in da je vse, kar potrebujejo, malica v nahrbtniku in dobra volja. »Ampak včasih bi si tudi sama želela nekaj dni popolnega odklopa,« še prizna.
Po podatkih raziskave Zveze prijateljev mladine Slovenije si skoraj petina družin pri nas ne more privoščiti niti enotedenskega oddiha stran od doma. Med najbolj prizadetimi so enostarševske družine, starši z nizkimi prihodki ali tisti, ki delajo brez redne zaposlitve. Številni se znajdejo v začaranem krogu: če si vzamejo dopust, izgubijo del prihodkov, če delajo, nimajo časa za otroke. Poleg finančne stiske pa mnoge spremlja tudi občutek izključenosti, sramu in nemoči, ki se pogosto poglobi prav v poletnem času, ko se med vrstniki še bolj izrazito pokažejo socialne razlike.
Kljub težki situaciji pa obstajajo rešitve in priložnosti, ki omogočajo oddih tudi brez večjih finančnih sredstev. Slovenija ima izjemna naravna bogastva, ki ponujajo številne možnosti za brezplačna doživetja, če izvzamemo strošek prevoza, ki pa je lahko ob uporabi javnega prevoza čez vikend nižji kot sicer. Kopanje v rekah in jezerih, spanje pod zvezdami ali v šotoru na domačem vrtu, obiski brezplačnih prireditev na prostem, kolesarjenje, pohodništvo, nabiranje zelišč in pikniki v naravi – vse to so lahko doživetja, če le pogledamo na oddih z malo drugačnimi očmi. Otroci namreč ne potrebujejo dragih animacijskih programov – potrebujejo naš čas, pozornost in občutek, da smo z njimi.
Družine si lahko same ustvarijo »mini dopust« – izlet z vlakom v drug kraj, kjer še niso bili, raziskovanje neznane sprehajalne poti, dan brez telefonov in televizije, ko skupaj pečejo pico ali gledajo film na dvorišču. Včasih so te »male« počitnice tiste, ki otrokom ostanejo v spominu – ker so bile drugačne, sproščene in povezane z občutkom, da so s svojimi starši v središču pozornosti.
Ob tem ne gre zanemariti možnosti, ki jih ponujajo različne nevladne organizacije. Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto organizira letovanja za otroke iz socialno ogroženih okolij, ki jih krijejo občine, donatorji ali fundacije. Rdeči križ, Karitas in nekatera društva pripravljajo počitniške tabore, delavnice in aktivnosti, ki so za udeležence brezplačne ali simbolno plačljive. Vse več občin se vključuje v poletne sheme za brezplačne športne dneve, ustvarjalne delavnice, filmske večere in druge dogodke, ki družinam vsaj delno omogočijo oddih brez finančnega bremena.
Ključno pri tem pa je, da družine vedo, kje poiskati pomoč. Številni ne vedo, da imajo lokalni centri za socialno delo možnost posredovanja pri tovrstnih programih, da šole pogosto sodelujejo z organizacijami, ki ponujajo brezplačna letovanja, in da je mogoče pridobiti subvencije za določene poletne dejavnosti. Pomembno vlogo imajo tudi šolski svetovalni delavci, ki lahko starše napotijo na ustrezne vire.
Tudi na slovenski obali obstajajo številne priložnosti za preživljanje poletja brez stroškov. Brezplačne mestne plaže, senčne sprehajalne poti ob morju, parke z igrali, knjižnice z otroškimi kotički, javne dogodke in festivale – vse to je dostopno vsem. Dovolj je le nekaj domišljije in pripravljenosti, da si iz običajnega dneva ustvarimo nekaj posebnega. Tudi če ni hotelske postelje ali all-inclusive prehrane, je lahko dan na plaži z domačim sendvičem tisti, ki otroku predstavlja polno poletje.
Počitnice brez denarja niso idealne. So pa lahko pristne. In včasih se prav iz te nuje rodijo najlepši spomini – tisti, ki ne temeljijo na razkošju, ampak na povezanosti. Starši, ki se trudijo ustvariti vsaj nekaj poletnega vzdušja, čeprav nimajo denarja, otrokom pogosto podarijo pomembno lekcijo: da sreča ni v katalogih turističnih agencij, temveč v malih stvareh – trenutkih, ko skupaj pečemo palačinke, skačemo po lužah ali pod šotorom poslušamo šumenje vetra.
Vendar pa se moramo kot družba zavedati, da finančni razkorak med družinami postaja vse večji. Socialna izključenost ne sme postati poletna stalnica za vedno več otrok. Zato je nujno, da se razmisli tudi o sistemskih rešitvah: morda o bonih za počitnice za socialno ogrožene, večjih vlaganjih v brezplačne počitniške programe in krepitvi sodelovanja med občinami, šolami in nevladnimi organizacijami. Kajti vsako otroštvo si zasluži brezskrbno poletje – ne glede na debelino denarnice staršev.
Petra Znoj
