V okviru projekta Genom Evrope stekla raziskava ozaveščenosti o genomiki
V petih evropskih državah, tudi Sloveniji, je stekla raziskava, s katero želijo partnerji projekta Genom Evrope oceniti razumevanje in odnos državljanov do genetike in na genomiki temelječe personalizirane medicine. Ob tem so poudarili, da ima genetika ključno vlogo pri razvoju bolezni, pa tudi pri tem, kako se posamezniki odzivajo na zdravljenja.
V projektu Genom Evrope sodelujeta Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kot so sporočili partnerji projekta, je raziskava, ki jo izvajajo v petih evropskih državah, poleg Slovenije še v Estoniji, Franciji, Grčiji in na Portugalskem, del širšega znanstvenega in družbenega prizadevanja, da bi bili vsi Evropejci deležni koristi sodobne genomske medicine.
Genetika ima namreč ključno vlogo ne le pri razvoju bolezni, temveč tudi pri tem, kako se posamezniki odzivajo na medicinska zdravljenja. Čeprav je človeški genom med posamezniki 99-odstotno enak, ima vsak posameznik edinstvene genetske različice, ki vplivajo na njegovo zdravje in zdravstvene izide, so pojasnili.
Napredek na področju znanosti in medicine je v zadnjih letih omogočil uporabo teh genetskih informacij za natančnejše napovedovanje, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, kar je znano kot personalizirana medicina.
Primarni cilj tokratne raziskave je oceniti javno znanje o genetiki in odnos do uporabe genomike v okviru personaliziranega zdravstva v različnih evropskih regijah. Rezultati bodo pomagali prepoznati vrzeli v znanju, napačna prepričanja ali etična vprašanja ter usmerjati prihodnje strategije komuniciranja in vključevanja javnosti.
“Anketiramo prebivalce petih držav članic, da bi lahko komunikacijo še natančneje prilagodili potrebam. Če ljudje ne razumejo, kaj je personalizirana medicina in kako bo izboljšala zdravstveno varstvo v prihodnjih letih, je ne bodo uporabljali,” je izpostavil profesor za genomiko in biobanke na Univerzi v Tartuju Andres Metspalu.
Trenutna raziskava je sicer del pobude panevropskega raziskovalnega projekta, ki združuje 27 držav. Ustvariti želijo celovito referenčno podatkovno zbirko genetskih podatkov oseb iz različnih evropskih držav. Ti referenčni podatki so ključni za razvoj pravične in učinkovite personalizirane medicine, dostopne vsem evropskim državljanom, ne glede na njihovo poreklo.
Cilj slovenske raziskovalne ekipe je, da pridobi genomske podatke vsaj 500 zdravih slovenskih prostovoljcev ter jih vključi v skupno evropsko podatkovno zbirko projekta Genom Evrope.
UKC Ljubljana v projektu sodeluje preko Pediatrične klinike in Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko ter v koordinaciji Tadeja Battelina in Jerneja Kovača, medicinska fakulteta pa preko inštituta za biokemijo in molekularno genetiko, Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe pod vodstvom Damjane Rozman in Laboratorija za farmakogenetiko, ki ga vodi Vita Dolžan.
Na nacionalni ravni poteka usklajevanje raziskovalnih aktivnosti tudi preko raziskovalnega projekta Slovenski referenčni genomski projekt (SRGP), ki predstavlja nadgradnjo evropske pobude in ga financira javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Ista raziskovalna skupina je v sodelovanju med ljubljansko medicinsko fakulteto in Univerzo v Mariboru vključena tudi v evropski projekt Genomska podatkovna infrastruktura, ki ga v Sloveniji vodi Damjana Rozman. Namen tega projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, ki bo omogočala varno, nadzorovano in dostopno deljenje genomskih podatkov med državami članicami EU.
Vse prostovoljke in prostovoljce, starejše od 40 let, ki jih to zanima, vabijo, da se prijavijo za sodelovanje v SRGP. V drugi polovici leta 2026 jih bodo povabili na odvzem vzorca krvi za izolacijo DNK. Prijave sprejemajo na elektronskem naslovu info.srgp@kclj.si.
