Skok čez kožo z obeleženjem 150 let delovanja Premogovnika Velenje (dopolnjeno)

V Velenju so danes v okviru praznovanja dneva rudarjev obeležili tudi 150 let delovanja Premogovnika Velenje. Na slovesnosti so med drugim izvedli 64. Skok čez kožo, tradicionalni rudarski obred, s katerim so v rudarsko skupnost simbolično sprejeli 33 novincev. Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

“Letošnje leto ima za Premogovnik Velenje poseben pomen. Praznujemo 150 let od začetkov organiziranega pridobivanja premoga v Šaleški dolini – stoletje in pol vztrajnosti, trdega dela, znanja, razvoja in neizmernega poguma generacij rudarjev. Ti so s svojo predanostjo in z znanjem gradili temelje podjetja, regije in širše slovenske energetske oskrbe ter pustili neizbrisen pečat tako v premogovniških rovih kot v srcih ljudi in sredine, v kateri so delali,” izpostavlja generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec.

Praznični dan rudarjev so naznanile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ob 6. uri se je z velenjskega gradu oglasila kanonada. Ob 9. uri je potekal pozdrav rudarske pihalne godbe na Titovem trgu, kjer je zbrane nagovoril velenjski župan Peter Dermol.

Ob 18. uri – uro pozneje kot običajno – so se na Titovem trgu v središču Velenja zbrali uniformirani rudarji, od koder so nato pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja krenili proti stadionu, kjer je potekala slavnostna prireditev s kulturnim in glasbenim programom.

V okviru slovesnosti so izvedli 64. Skok čez kožo. “Tradicionalna rudarska prireditev ima med slovenskimi rudarji poseben pomen, saj z njo slavimo simbolični sprejem novincev med rudarje – trenutek, ko se posameznik zaveže rudarski časti, tovarištvu in skupnosti. Skok čez kožo ni le običaj, je živ dokaz o tem, kako pomembna je povezanost med preteklostjo in prihodnostjo,” pravi Mavec.

Do danes so v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli 3970 novincev – gre za dijake rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije. Danes so jih še 33.

Minister Jože Novak je zbranim v nagovoru izpostavil temeljito preobrazbo, ki čaka regijo. Prepričan je, da bo v rudarstvu za vse dela tudi še naprej dovolj, rudarstvo pa se ohranja kot nujna podlaga za razvoj, predvsem pri pridobivanju pridobivanju mineralnih surovin za gradbeništvo ter tudi mineralnih surovin za industrijo gradbenih materialov in proizvodov.

Trojno dinamiko rudarjenja – zapiranje, razvoj in raziskovanje – je treba po Novakovih besedah opredeliti strateško in dolgoročno. Ključen izziv za regijo pa je, kako prehod iz premoga izpeljati stabilno, pravično in dolgoročno vzdržno, so ministrove besede povzeli v Premogovniku Velenje. Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj s premogovnikom pripravlja zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ki bo po ministrovih besedah sprejet v tem letu. Strošek zapiranja rudnika je ocenjen na približno 50 milijonov evrov letno.

Drugi pomemben zakon je medtem zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, ki ga pripravlja ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Premogovnik Velenje je dopolnil 150 let delovanja oz. pridobivanja premoga v Šaleški dolini 11. aprila. Na ta dan leta 1875 je posestnik z Dunaja Franz Mages v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na “glavni sloj” premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga štejejo kot začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini, so ob jubileju sporočili iz Skupine Premogovnik Velenje.

V sklopu jubilejnega leta so pripravili več dogodkov s ciljem počastitve bogate rudarske zgodovine in dediščine. Uvod v praznovanje je bil 11. aprila, ko so v parku Muzeja premogovništva Slovenije postavili največji razstavni eksponat, ki ga sestavljajo hidravlično podporje, sestavljeno iz desetih sekcij, ter pridobivalni stroj in verižni odkopni transporter. Širina prikazanega dela odkopa je 18 metrov, višina do 4,7 metra.

V spomin vsem, ki so izgubili življenja na ali ob delu v premogovniku, pa bodo v tem letu postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije “kot trajen (o)pomnik na najvišji davek, ki ga je skozi zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini”.