Računsko sodišče s porevizijskim poročilom o izvajanju javne službe STA (dopolnjeno)
Nekateri popravljalni ukrepi STA in ministrstva za kulturo po opravljeni reviziji so zadovoljivi, nekateri delno zadovoljivi, eden od ukrepov STA pa nezadovoljiv, ocenjuje računsko sodišče. Nesmotrnosti na strani STA se nanašajo na razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti v aktih družbe, na strani ministrstva pa na pripravo zakonskih sprememb.
Računsko sodišče je v reviziji decembra lani ugotovilo, da pristojni vladni organi in STA v obdobju od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2023 niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja, pri čemer je od ministrstva za kulturo in STA zahtevalo predložitev odzivnih poročil.
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo več pomanjkljivosti obstoječe ureditve javne službe informiranja in njenega financiranja v zakonu o STA, pri čemer so kot ključno izpostavili ugotovitev, da vsebina in način določitve obsega storitev javne službe informiranja v zakonu nista bila določena dovolj natančno, kot to zahtevajo evropska pravila za državne pomoči. Zaradi tega z zakonom ni zagotovljeno izhodišče za pregledno, enotno in ponovljivo razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov v okviru javne službe informiranja in tržne dejavnosti, taka ureditev pa po mnenju računskega sodišča posledično ne omogoča preglednega in ponovljivega izračuna letnega zneska nadomestila, ki predstavlja državno pomoč.
Ministrstvo po oceni računskega sodišča ni v celoti izkazalo zadovoljivega popravljalnega ukrepa glede nesmotrnosti, ki se nanašajo na pripravo sprememb zakona o STA oz. predloga drugega predpisa, ki bi vseboval natančno opredeljeno javno službo informiranja in njeno financiranje.
Ministrstvo za kulturo je moralo v odzivnem poročilu izkazati, da je načrtovalo oziroma sprožilo aktivnosti v smislu pobude za sodelovanje z ministrstvom za finance za zagotovitev usklajenosti predloga sprememb zakona o STA oz. predloga drugega predpisa z evropskimi pravili za državne pomoči. To je ministrstvo izkazalo, kar je računsko sodišče ocenilo kot zadovoljiv ukrep.
Nesmotrnosti, za katere zadovoljivih popravljalnih ukrepov ni v celoti izkazala STA, pa se nanašajo na pripravo notranjega akta o sodilih za razmejevanje javne službe informiranja in tržne dejavnosti ter notranjega akta, ki natančno ureja revizijo oziroma nadzor nad ustreznostjo (objektivnostjo) sodil za razmejevanje javne službe informiranja in tržne dejavnosti.
Kot nezadovoljiv je računsko sodišče ocenilo ukrep spremembe akta o ustanovitvi STA oz. drugega predpisa, v katerem naj bi natančno določila storitve priprave in objave fotografij ter avdio posnetkov na način, da bo jasna ločnica med storitvami javne službe in tržne dejavnosti. Nadzorni svet STA namreč po navedbah računskega sodišča s sprejemom sprememb akta o ustanovitvi ni sledil določbi v zakonu o STA, da mora STA fotografije objavljati v okviru javne službe informiranja.
Kot zadovoljiva pa je računsko sodišče ocenilo ukrep STA glede ureditve sprotnega in preglednega ločenega evidentiranja razmejenih stroškov, odhodkov in prihodkov v računovodskih evidencah družbe in ukrep o ureditvi izplačevanja nadomestila, ki temelji na dejanskih stroških, odhodkih in prihodkih javne službe informiranja.
Ker vsi ukrepi niso bili zadovoljivi, je računsko sodišče sprejelo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja.
Vodstvo STA je v odzivu pojasnilo, da je agencija pri popravljalnih ukrepih naredila vse, kar je v okviru zakonodaje lahko. Po sprejetih pravilih ločenega evidentiranja ugotavlja, da je financiranje javne službe informiranja primerno in v celoti upravičeno. Ob tem so navedli, da je delitev javne službe informiranja na javno službo in tržno dejavnost v pravilniku opredeljena zato, ker mora STA spoštovati še vedno veljavni zakon o STA in v skladu z njim pripravljati računovodske izkaze. Za izračun neto stroškov pa so pravila določena skladno z veljavnim sklepom Evropske komisije, pri čemer gre torej za dvojno ločevanje stroškov in prihodkov, in ne za mešanico obojega, so pojasnili.
Zahteve računskega sodišča glede revizije sodil je po navedbah vodstva STA v praksi nemogoče v celoti izvajati, ker je zakon, ki ureja ločene evidence različnih dejavnosti v delu, ki določa revizijo objektivne upravičenosti sodil, v neskladju z zakonom o revidiranju. “Ob takšni pravni zmedi je zato STA v okviru možnega naredila vse, kar lahko,” so prepričani.
Glede po mnenju računskega sodišča nezadovoljivega ukrepa spremembe akta o ustanovitvi so pojasnili, da vse fotografije na portalu STA predstavljajo javno službo informiranja in so zato dostopne/vidne prav vsem, STA pa na trgu prodaja le pravico do poobjave. S tem po njihovem mnenju STA ustvarja prihranke državi, saj bi morala sicer ta plačevati višji znesek.
“Osnovni problemi so torej še vedno pravna zmeda pri zakonski ureditvi delovanja STA in neusklajenost zahtev po reviziji z zakonom o revidiranju, pa tudi dejstvo, da je veljavni zakon o STA zastarel, ni v skladu z zahtevami EU in vsebuje vse neskladnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče,” so še zapisali.
