Zavajanje tedna: Koliko je “bio” v bio razgradljivih vrečkah?
Biološko razgradljive vrečke so v zadnjih letih postale stalnica trgovskih polic, pogosto predstavljene kot preprosta in okolju prijazna zamenjava za klasične plastične vrečke. A ko se prodajalci sklicujejo na »bio« oznako, se hitro pojavi vprašanje, ali to res pomeni manj vpliva na okolje ali gre predvsem za spretno rabo marketinških izrazov. Kljub podobnemu videzu med materiali obstajajo pomembne razlike, še posebej med vrečkami, ki so označene kot biološko razgradljive, in tistimi, ki so kompostabilne. Prve se razgradijo s pomočjo mikroorganizmov, vendar je hitrost razgradnje odvisna od temperature, vlage in dostopa kisika, druge pa morajo izpolnjevati strožje standarde, kot je evropski EN 13432, ki zahteva razpad na kompostu v nadzorovanih industrijskih pogojih. Večina tovrstnih vrečk je narejenih iz bioplastike na osnovi škroba ali drugih obnovljivih virov, kar zmanjšuje porabo fosilnih goriv, ne pomeni pa nujno tudi hitrejše razgradnje v naravnem okolju.
Težava nastane, ko se vrečke, ki so sicer zasnovane za razgradnjo v kompostarnah, znajdejo v naravi ali v mešanih odpadkih. Tam se razkrajajo izjemno počasi, podobno kot konvencionalna plastika. Še bolj zapletena je obravnava v sistemu ravnanja z odpadki. Čeprav se sliši logično, da bi takšne vrečke sodile v bio odpadke, to ni vedno dovoljeno. Več komunalnih podjetij opozarja, da gospodinjski biološki odpad ne dosega temperatur in pogojev, potrebnih za učinkovito razgradnjo kompostabilnih vrečk, zato jih izločajo med neprimerne dodatke. Posledično končajo v sežigu ali na odlagališču, kjer se njihova ekološka prednost skoraj izniči.
Zmedo dodatno povečujejo vrečke z oznako »oxo-degradabilno«. Te vsebujejo dodatke, ki plastiko razbijejo na drobne delce, a je bistveno, da se ti delci ne razgradijo v celoti. Zaradi nevarnosti mikroplastike je Evropska unija njihovo uporabo prepovedala, kar jasno kaže, da se ne moremo zanašati le na videz ali obljube na embalaži. Kupci, ki želijo okolju prijaznejšo izbiro, morajo biti pozorni na uradne certifikate in ne le na generične oznake, ki so pogosto neenotne in včasih zavajajoče.
Ali biološko razgradljive vrečke torej res razpadejo? Odgovor je da, vendar le v pogojih, za katere so zasnovane. Večina jih potrebuje industrijsko kompostarno, kjer se vzdržujejo visoke temperature in stalna vlaga. V naravnem okolju, na domačem kompostu ali nepravilno odloženih med odpadke se razkrajajo zelo počasi, pogosto primerljivo z običajno plastiko. Čeprav lahko predstavljajo del prehoda v bolj trajnostne materiale, same po sebi ne rešujejo problema odpadkov. Manjšo okoljsko sled prinese šele njihova premišljena uporaba, predvsem pa zmanjševanje porabe vseh vrst vrečk, ne glede na surovino.
Ana Zupan
