Zavajanje tedna: Ali višji zaščitni faktor pomeni, da smo na plaži varni dlje časa?

Poletje, morje, sonce in krema z zaščitnim faktorjem 50. Mnogi so prepričani, da višja številka na embalaži pomeni, da se lahko brezskrbno sončijo več ur. Gre za enega najtrdovratnejših poletnih mitov, ki pa ne drži. Še več, prav napačno razumevanje zaščitnega faktorja lahko povzroči več opeklin in dolgoročno poveča tveganje za kožnega raka.

Zaščitni faktor oziroma SPF (Sun Protection Factor) ne meri časa, kako dolgo lahko ostanemo na soncu, temveč količino zaščite pred UVB-sevanjem, ki povzroča sončne opekline. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) opozarja, da je zelo razširjeno napačno prepričanje, da lahko s kremo SPF 50 na soncu ostanemo 50-krat dlje kot brez zaščite. V resnici je količina prejetega UV-sevanja odvisna od številnih dejavnikov, kot so moč sonca, ura dneva, geografska lega, nadmorska višina, odboj svetlobe od vode ali peska ter količina nanesene kreme.

Številke na embalaži prav tako niso tako dramatično različne, kot se zdi na prvi pogled. Krema z zaščitnim faktorjem 30 v laboratorijskih pogojih filtrira približno 97 odstotkov UVB-žarkov, SPF 50 pa približno 98 odstotkov. Razlika obstaja, vendar je bistveno manjša, kot bi sklepali po številkah. Nobena krema ne blokira 100 odstotkov ultravijoličnega sevanja.

Težava je tudi v tem, da laboratorijski rezultati veljajo le, če je krema nanesena v ustrezni količini. Raziskave kažejo, da večina ljudi uporabi le četrtino do polovico priporočene količine, zato je dejanska zaščita precej nižja od navedene na embalaži. Dermatologi priporočajo približno 30 mililitrov oziroma količino, ki napolni manjši kozarček za žgano pijačo, za zaščito celotnega telesa odrasle osebe.

Pogosta zmota je tudi, da kreme z višjim zaščitnim faktorjem ni treba ponovno nanašati. To ne drži. Ne glede na to, ali uporabljamo SPF 30 ali SPF 50, je priporočljivo zaščito obnoviti približno vsaki dve uri oziroma še prej po plavanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo. Voda sicer ne odstrani vse zaščite pri vodoodpornih kremah, vendar jo občutno zmanjša.

Posebno pozornost velja nameniti tudi temu, da zaščitni faktor govori predvsem o zaščiti pred UVB-sevanjem. Za dobro zaščito kože je pomembno izbrati izdelek z oznako »širok spekter delovanja« oziroma »broad spectrum«, ki ščiti tudi pred UVA-žarki. Ti prodirajo globlje v kožo, pospešujejo njeno staranje in prav tako prispevajo k nastanku kožnega raka.

Poleti na slovenski obali UV-indeks sredi dneva pogosto doseže zelo visoke vrednosti. Svetovna zdravstvena organizacija in okoljske agencije priporočajo zaščitne ukrepe že pri UV-indeksu 3 ali več. To pomeni senco med najbolj vročim delom dneva, lahka zaščitna oblačila, pokrivalo, sončna očala in pravilno uporabo zaščitne kreme. Sam zaščitni faktor namreč ne more nadomestiti drugih oblik zaščite.

Razsodba? Mit ne drži. Višji zaščitni faktor ne pomeni, da lahko na soncu ostanemo bistveno dlje ali da smo popolnoma varni pred sončnimi žarki. Veliko pomembnejši od izbire med SPF 30 in SPF 50 sta pravilna količina nanesene kreme in njeno redno obnavljanje. Čeprav zaščitni faktor pomaga zmanjšati tveganje za sončne opekline, ostaja najbolj učinkovita zaščita kombinacija sence, oblačil in izogibanja najmočnejšemu opoldanskemu soncu.

Ana Zupan