V februarju se je začel triletni evropski projekt Wastewater Integrated Surveillance for Public Health in Europe (EU-WISH), v katerem sodeluje tudi Slovenija. Cilj projekta je nadaljnji razvoj spremljanja bioloških in kemijskih agensov na podlagi analize odpadnih voda, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Projekt si z okrepitvijo in nadaljnjim razvojem tega področja prizadeva izboljšati pripravljenost in doseči pravočasno odzivanje držav članic EU na možne čezmejne javnozdravstvene nevarnosti.
Projekt poskuša doseči, da bi bilo v nekaj letih mogoče s sistematičnim analiziranjem vzorcev odpadne vode razmeroma enostavno določiti razširjenost številnih bolezni v evropskih državah. Pri projektu sodeluje 25 držav in 61 organizacij. Slovenijo kot nosilna organizacija zastopa NIJZ s podporo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Ob uvodnem srečanju ob začetku projekta, ki je med 5. in 7. februarjem potekalo v Atenah, so sodelujoči izpostavili, da je spremljanje razširjenosti različnih bolezni ključnega pomena za njihovo preprečevanje in hiter odziv ob pojavu morebitne nove epidemije.
V EU je po navedbah NIJZ težko pridobiti natančno in aktualno informacijo o trendih širjenja nalezljivih bolezni, kar je posledica velike raznolikosti sistemov spremljanja in tudi zdravstvenih sistemov posameznih držav članic. Pri tem bi lahko okrepitev in poenotenje spremljanja odpadnih voda za javnozdravstvene namene v državah članicah pomembno izboljšala razumevanje epidemiološke situacije nalezljivih bolezni, so prepričani.
Predstavnik koordinatorske organizacije Statens Serum Institut Steen Ethelberg je na uvodnem srečanju poudaril, da bi bila možnost primerjave rezultatov spremljanja med državami in hitra pridobitev pregleda nad pojavnostjo in širjenjem nalezljivih bolezni na območju EU velika pridobitev. Tudi Evropska komisija meni, da je epidemiološko spremljanje odpadnih voda orodje prihodnosti, zaradi česar je tudi podprla ta obsežen evropski projekt, so še zapisali na NIJZ.
