WHO z načrtom za strateško pripravljenost in odziv na izbruh mpox (dopolnjeno)

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes objavila načrt strateške pripravljenosti in odziva na izbruh mpox oziroma opičjih koz, s katerim naj bi preprečili nadaljnji prenos virusa med ljudmi. Objava načrta sledi razglasitvi javnozdravstvene krize globalnih razsežnosti zaradi izbruha mpox 14. avgusta, so sporočili iz WHO.

“Izbruh mpox v Demokratični republiki Kongo in sosednjih državah je mogoče nadzorovati in tudi ustaviti,” je ob objavi načrta povedal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus in dodal, da za to potrebujejo celovit načrt ukrepov, ki bo usklajen z državami članicami, mednarodnimi agencijami, nacionalnimi in lokalnimi partnerji ter civilno družbo.

“Načrt temelji na načelih pravičnosti, globalne solidarnosti, opolnomočenja skupnosti, človekovih pravic in medsektorskega usklajevanja,” je še zagotovil Tedros.

Države članice so bile o načrtu obveščene minuli petek in ga lahko dopolnijo. Načrt zajema šestmesečno obdobje od septembra do februarja prihodnje leto. WHO predvideva, da bodo z državami članicami in partnerji, vključno z afriškimi Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (Africa CDC) za odziv na javnozdravstveno krizo potrebovali 135 milijonov dolarjev oz. približno 121 milijonov evrov. WHO bo kmalu objavila poziv za financiranje, so še sporočili.

Nemška vlada je danes napovedala, da bo afriškim državam donirala 100.000 odmerkov cepiva proti mpox. Napovedi o donaciji cepiv prihajajo tudi iz Francije, kjer bodo prav tako odstopili 100.000 odmerkov cepiva, in iz ZDA, ki bodo Demokratični republiki Kongo podarile 50.000 odmerkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

WHO je zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki nedavno razglasila najvišjo stopnjo opozorila – javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti. Izpostavila je, da izbruh ni še en covid-19, saj je o virusu opičjih koz in načinih za njegov nadzor že veliko znanega.

Opičje koze so nalezljiva bolezen, ki se širi ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. Okužba se tako najpogosteje širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku. Simptomi bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj.

Back to top button