
Voditelji članic EU so pozvali k pripravi predlogov za finančno pomoč sirskim beguncem v Turčiji in drugih državah v regiji. Obenem so poudarili, da vladavine prava in temeljne pravice v Turčiji ostajajo ključna skrb. EU sicer nadaljuje priprave na posodobitev carinske unije s Turčijo in na sodelovanje na področjih v skupnem interesu.
Voditelji sedemindvajseterice so Evropsko komisijo v četrtek v Bruslju pozvali, naj nemudoma pripravi formalne predloge za nadaljevanje financiranja sirskih beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in drugih delih regije v skladu s sprejeto izjavo z marčevskega vrha in v okviru celotne migracijske politike EU.
V sprejetih sklepih ni navedene konkretne vsote glede finančne pomoči, čeprav je pred vrhom zaokrožil neuradni dokument, v skladu s katerim Evropska komisija predlaga, naj se iz proračuna EU do leta 2024 v pomoč beguncem v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in Siriji nameni 5,7 milijarde evrov.
Voditelji so obenem vnovič izpostavili, da vladavina prava in temeljne pravice v Turčiji ostajajo ključna skrb. Napadi na politične stranke, zagovornike človekovih pravic in medije predstavljajo veliko nazadovanje za človekove pravice in so v nasprotju z obveznostmi Turčije, da spoštuje demokracijo, pravno državo in pravice žensk.
Turčija je marca izstopila iz istanbulske konvencije, katere namen je predvsem zaščititi ženske pred nasiljem. Ta odločitev je sprožila proteste v državi ter številne pozive Zahoda in mednarodnih organizacij, naj Ankara to odločitev prekliče.
Sporočila glede Turčije po razpravi, ki so jo opravili ob večerji, so podobna tistim na vrhu marca. Voditelji so ponovno poudarili pripravljenost EU na postopno, sorazmerno in povratno krepitev sodelovanja z Ankaro na številnih področjih v skupnem interesu.
V tem okviru so se seznanili z začetkom priprav na tehnični ravni za posodobitev carinske unije s Turčijo in opozorili, da je treba obravnavati tekoče težave pri izvajanju carinske unije in zagotoviti njeno učinkovito uporabo za vse države članice, piše v sklepih, ki so jih zvečer sprejeli predsedniki držav in vlade unije, med njimi tudi premier Janez Janša.
Seznanili so se tudi s potekom priprav na dialog na visoki ravni s Turčijo v skupnem interesu, na primer o migracijah, javnem zdravju, podnebju, boju proti terorizmu in regionalnih vprašanjih.
Voditelji so znova obravnavali tudi razmere v vzhodnem Sredozemlju. Opozorili so na strateški interes EU za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj sodelujočega in vzajemno koristnega odnosa s Turčijo. Pozdravili so deeskalacijo razmer v vzhodnem Sredozemlju, kjer je lani prihajalo do napetosti zaradi turškega vrtanja nafte in plina ter zaostritve odnosov z Grčijo in Ciprom.