Vogrinc: Tudi dosežki NPZ kažejo težave pri bralni pismenosti

Tudi pri analizi dosežkov NPZ tako kot pri mednarodnih raziskavah znanja ugotavljajo težave pri bralni pismenosti, je za STA pojasnil predsednik državne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc. Letošnji dosežki sicer po njegovih navedbah ne odstopajo od dolgoletnega povprečja, so pa devetošolci dosegli nekaj več točk pri slovenščini.

Letošnja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 3. razredu je potekala brez zaznanih težav, kar jih po Vogrinčevih navedbah niti ne preseneča, saj so ga poskusno izvajali od šolskega leta 2017/18. Tako so pridobili dovolj povratnih informacij o izvedbi in se na to tudi dobro pripravili. Kot najbolj pomembno je označil to, da so učenci NPZ doživeli kot del pouka in jim ni predstavljalo stresne situacije.

Pri devetošolcih pa je bilo letos, ko se lahko po novem dosežek uporabi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, po Vogrinčevih navedbah zaznati več resnosti pri pisanju kot v preteklih letih. Prej je bila ena največjih težav, kako motivirati učence za resno pisanje NPZ, saj v njihovih očeh dosežek na NPZ ni imel nobene veljave. V 9. razredu se je NPZ iz slovenščine in matematike udeležilo skoraj 98 odstotkov učencev, udeležba je bila višja kot pretekla leta tudi pri t. i. tretjih predmetih. Višja je bila tudi udeležba šestošolcev in tretješolcev, v primerjavi s preteklimi šolskimi leti se je delež manjkajočih prepolovil, je pojasnil.

Šibko področje pri preizkusih iz jezikov je tvorjenje besedil

Analiza dosežkov učencev pri slovenščini, madžarščini in italijanščini v 3. razredu po Vogrinčevih navedbah kaže skupne vzorce pri jezikovnem opismenjevanju. Učenci pri vseh treh preizkusih iz materinščine izkazujejo večjo uspešnost pri nalogah, ki preverjajo bralno razumevanje prek zaprtih tipov vprašanj, in pri nalogah, pri katerih najdejo oporo v obliki dodatnih informacij, kot so slike ali besedilni izseki. To potrjuje, da jim strukturirani in jasno vodeni konteksti olajšajo razumevanje in reševanje, je pojasnil.

Kot šibko področje pri vseh treh jezikih pa se kaže tvorjenje besedil. “Učenci imajo težave pri pisanju samostojnih, smiselno povezanih in jezikovno pravilnih krajših besedil. Opazne so tudi težave z upoštevanjem jezikovnih pravil, predvsem pri kompleksnejših nalogah, ki združujejo več ravni jezikovne rabe – pravopis, skladnjo in oblikoslovje,” je naštel. To po njegovih navedbah nakazuje potrebo po nadaljnjem razvijanju strategij bralnega razumevanja, večji osredotočenosti na tvorbo različnih vrst besedil in načrtnem utrjevanju jezikovnih pravil skozi naloge, ki povezujejo razumevanje in ustvarjanje.

Ob tem je Vogrinc izpostavil, da je pomen razumevanja izhodiščnega besedila pomemben tudi pri matematiki, saj matematične naloge niso samo skupek številk in računskih operacij, ampak pogosto izhajajo iz vsakdanjih situacij, predstavljenih z besedilom, ki zahteva natančno razumevanje. Učenci so bili pri takšnih nalogah manj uspešni, prav tako jim je zahtevno utemeljevanje rešitev, je dodal.

Analiza letošnjih dosežkov učencev na NPZ v 6. razredu po Vogrinčevih navedbah ni pokazala bistvenih odstopanj od dosežkov iz preteklih let. Letošnji povprečni dosežki pri slovenščini, matematiki, angleščini in madžarščini so povsem primerljivi z dolgoletnim povprečjem. Nekoliko nižji je bil povprečni dosežek pri italijanščini in nemščini, a je ta preizkusa opravljalo bistveno manj učencev kot ostale, je opozoril.

Učenci 9. razreda pa so pri slovenščini letos dosegli višji povprečni dosežek kot devetošolci v obdobju od leta 2015 do 2024. Nižji dosežek od dolgoletnega povprečja so dosegli le pri nemščini, ki pa jo je na NPZ opravljalo le 125 učencev, je pojasnil Vogrinc.

Pričakovani povprečni dosežek na NPZ je okoli 50 odstotkov

Ob tem je Vogrinc poudaril, da dosežki učencev na NPZ v različnih letih “niso neposredno primerljivi, saj kljub enakim navodilom, ki jih imajo predmetne komisije glede sestavljanja preizkusa, nikakor ne moremo trditi, da je preizkus vsako leto enako zahteven”. Na osnovi nižjega povprečnega dosežka neke generacije tako po njegovih besedah še ne moremo zaključiti, da je znanje te generacije manj kakovostno.

Prav tako je po njegovih navedbah pomembno upoštevati, da so nacionalni preizkusi znanja sestavljeni drugače, kot so običajno sestavljeni preizkusi znanja v šoli, in sicer je v NPZ manj nalog, ki bi preverjale minimalne standarde znanja, več pa je nalog, ki preverjajo višje standarde znanja.

“Naloge so izbrane tako, da lahko učenci izkažejo raznovrstno znanje in da z njimi ločimo tudi učence, ki imajo dobro znanje, od tistih, ki imajo odlično znanje. Dejansko je pričakovani povprečni dosežek na državni ravni okoli 50 odstotnih točk,” je pojasnil.

Na NPZ enake težave v znanju kot v mednarodnih raziskavah

Kot je navedel Vogrinc, tudi na NPZ ugotavljajo enake težave v znanju učencev, kot so se pokazale v mednarodnih raziskavah znanja. “Predvsem je težava bralna pismenost učencev in ta težava se odraža pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini,” je izpostavil.

V povprečju imajo učenci nižje dosežke pri besedilnih nalogah, kjer morajo prebrati daljše besedilo in kjer je treba iz besedila izluščiti potrebne podatke. “Zato je pomembno, da se pri učencih razvijajo zmožnost kritičnega branja z razumevanjem raznih besedil, ki naj bodo tudi daljša in zahtevnejša, da učenci čim večkrat pišejo daljša, smiselna in koherentna besedila (tudi pri drugih predmetih, ne le pri slovenščini),” je prepričan.

Prav tako je po njegovem mnenju pomembno tudi kontinuirano sodelovanje vseh učiteljev po vertikali ter spremljanje dosežkov in napredka učencev, ki je mogoč le ob učiteljevih kakovostnih povratnih informacijah.

STA objavlja tabelo povprečnih dosežkov NPZ v 6. in 9. razredu v letošnjem in preteklih letih.

                    6. RAZRED                  9. RAZRED
               povprečje   povprečje v    povprečje   povprečje v
predmet         2025 v %   2015-24 v %     2025 v %   2025-24 v %
--------------------------------------------------------------------
slovenščina      48,33     45,53-54,81      62,62     46,38-59,86
italijanščina    47,15     48,16-60,98      54,38     46,62-70,58
madžarščina      75,00     54,17-76,62      61,32     47,08-70,49
matematika       52,44     48,94-57,28      52,85     43,76-58,35
angleščina       60,86     49,55-68,69      61,81     55,58-67,82
nemščina         50,02     53,70-73,76      45,05     48,43-71,26

vir: Državni izpitni center