Višji račun za elektriko
Ste se v zadnjih mesecih ob vsem medijskem poročanju o energetski krizi spraševali, kakšna je razlika med dejansko ceno elektrike in končnim zneskom, ki ga vsak mesec plačujete svojemu dobavitelju? Seveda je potrebno upoštevati ali energente plačujete po porabi ali po pavšalu. Sicer pa vam ceno določi dobavitelj električne energije, ki ga že nekaj časa izbirate sami. Ko gre za prispevke za dobavo električne energije, te določa država in tako kot omrežnina niso del dejanske cene elektrike. Je pa višina teh prispevkov, ki jih vsak mesec plačate ob ceni elektrike, vezana na obračunsko moč vašega priključka ter porabo električne energije v kilovatnih urah.
Omrežnina je tista postavka na vaši položnici, ki ni del dejanske cene elektrike. Znesek, ki se skriva pod tem imenom je namenjen za delovanje distribucijskega operaterja, stroškov sistemskih storitev in pokrivanju stroškov delovanja Agencije za energijo. V pripravi je nova ureditev, ki bo uporabnikom drugače odmerjala ceno omrežnine kot doslej. Vajeni smo na dvotarifno merjenje porabe elektrike, kar je pomenilo, da je cenejša tarifa v veljavi v nočnem času med 22. in 6. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ves dan. Dražja, višja tarifa pa se obračunava podnevi.
Po novem bo obračun temeljil na ločevanju omrežnine glede na porabljeno moč uporabljene elektrike. Nastalo bo pet cenovnih blokov, ki se razlikujejo glede na obremenjenost omrežja. Najdražja tarifa bo zaračunana zgolj med delovniki, med najbolj obremenjenimi urami, v visoki sezoni, torej med novembrom in februarjem. Najmanj pa bomo za omrežnino plačali med marcem in septembrom, na dela proste dneve. Najdražji blok bo tako med 6. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, nekaj cenejši ob 6., 14., 15., 20. in 21. uri, med 22. in 5. uro pa najcenejši.
Časovni blok predstavlja obdobje znotraj dneva in je ločen na višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko je čez leto pet, znotraj dneva so trije, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja. Porabo bo na podlagi preteklih navad odjemalcu izračunal elektrooperater, vsak odjemalec posebej pa si jo bo lahko pa si jo bo tudi spreminjal. Če bo ta dogovorjeno moč presegel, se mu bo to poračunalo. Torej bo potrebno upoštevati in razlikovati med dogovorjeno močjo omrežnine, dejansko porabljeno močjo in ugotavljati presežek, kar je precej zapleteno. Odjemalec lahko približno dobro predvidi porabljeno moč energije, če sešteje moči naprav, ki jih bo sočasno aktiviral.
Agencija za energijo želi z novim načinom obračunavanja vplivati na uporabnike, da postanejo aktivnejši pri spremljanju porabe elektrike. Cilj je spremeniti navade pri potrošnji energije, da bi ljudje dejansko priključili naprave ali jih polnili, ko je sistem manj obremenjen. Čez nekaj let bo udobje, ko nismo razmišljali, kdaj priklapljamo naprave, postalo predrago. Odjemalec bo torej lahko uravnaval svojo porabo in pripomogel k nižjemu računu za elektriko. Za tiste, ki ne bodo vešči in se ne bodo seznanili z ozadjem teh novih sprememb do potankosti, bo račun zagotovo višji kot je sedaj. Ekonomist Matej Lahovnik je v oddaji 24ur zvečer dejal, da novo obračunavanje omrežnine: »pomeni, da če bomo polnili naprave, ko je omrežje zelo obremenjeno, nas bo to močno udarilo po žepu. Če bomo polnili ponoči, bomo pa prihranili. Hkrati bomo pa morali upoštevati, kakšna je dogovorjena moč, ki je sklenjena, da je ne prekoračimo.«
SIMON SMOLE
