Več denarja za kulturo, a kdo ga bo dobil?
Z Ministrstva za kulturo so sporočili, da bodo v letu 2025 razpolagali s proračunskimi sredstvi v višini 271,7 milijona evrov. Integralni proračun za kulturo bo tako višji za 23,8 milijona evrov glede na leto 2024 in za 36,8 milijona evrov višji od prvotno sprejetega proračuna za leto 2025.
V znesek 271,7 milijona evrov niso vključena sredstva za poplavno obnovo ter za projekte in vsebine, ki se izvajajo iz evropskih kohezijskih sredstev. Zvišanje so na ministrstvu pričakovano predstavili kot velik pogajalski uspeh ministrice, a če pogledamo absolutne zneske, ki jih bodo v prihodnjem letu dobila ministrstva, je največ pridobilo ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, in sicer kar 340,2 milijona evrov. Sledita ministrstvo za zdravje (295 milijonov evrov) in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (212 milijonov evrov). Na tem seznamu je kulturno ministrstvo šele na 14. mestu med 19 ministrstvi. Ob tem je potrebno povedati, da je predvidene odhodke v prihodnjem letu vlada povečala za kar osem odstotkov, s čimer so presegli 17 milijard evrov. V predstavljenem kontekstu je povečanje sredstev za kulturo milo rečeno zmerno.
Ministrica Asta Vrečko je ob predstavitvi proračuna napovedala tudi finančne injekcije za posamezna področja. Tako bodo skoraj za polovico povečali sredstva za slovenski film. V Megafonu smo že pisali o finančni podhranjenosti filmskega sektorja. Naš vir je takrat posebej izpostavil področje ohranjanja filmske dediščine oziroma restavriranja. Izpostavil je primer Slovenske Kinoteke, za katero ministrstvo ni naredilo veliko. Razmere v Kinoteki pa je opisal takole: »Na kolenih prosjačimo za kakšno dodatno delovno mesto, ki pa ga ne dobimo. Več kot pol delovnega kolektiva je samozaposlenega, delajo pa več kot redne delavnike.« Pogovor za Megafon je zaključil z ugotovitvijo, da ne vidi kakšnih bistvenih sprememb na področju filma.
S proračunom za leto 2025 bodo po novem sredstva za film znašala 14,4 milijona evrov, kar je 4,75 milijona več, kot je na razpolago v letošnjem letu. A tudi v letu 2023 so bila glede na prvotno načrtovan proračun sredstva za film povečana za okoli 3.562.000 evrov. Za Slovenski filmski center, ki vključuje predvsem filmske transferje, je bilo predvidenih okoli 7.650.000 evrov, kar je bil najvišji proračun za film v zadnjih dvanajstih letih. Bo tokratno povišanje sredstev prišlo tudi do institucij, ki ohranjajo filmsko dediščino?
Pričakovano bodo sredstva za Evropsko prestolnico kulture 2025 v Gorici in Novi Gorici višja in sicer za 1,5 milijona evrov. V celoti bo tako za EPK GO! v prihodnjem letu na voljo pet milijonov evrov. Za Javno agencijo za knjigo bo na razpolago 1,16 milijona evrov več sredstev, in sicer skupaj 6,9 milijona evrov. Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti pa bo ministrstvo povišalo sredstva za skoraj pol milijona evrov. Skupaj bo imela ljubiteljska kultura na voljo 5,55 milijona evrov.
V Megafonu smo pisali tudi o velikih infrastrukturnih projektih, kamor se steka precejšnja količina denarja z ministrstva. Eden od teh je prenova gradu Turjak. Za obnovo oziroma ureditev je na voljo okoli deset milijonov evrov. Evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 8.514.000 evrov, iz ministrstva za kulturo pa 1.900.000 evrov. Sicer je na Ministrstvu za kulturo v različnih fazah načrtovanja in izvedbe trenutno 61 projektov – večina teh naj bi bila zaključena do leta 2026. Sem so vštete celovite obnove Grajske kašče na Ptuju, Prešernove domačije v Vrbi, gradov Negova, Turjak in Grad ter vile Rafut. Skupna vrednost teh projektov je 200 milijonov evrov, od česar bo ministrstvo za kulturo prispevalo 160 milijonov evrov, kar pomeni da bodo znatna sredstva iz proračuna MZK šla za naložbe in obnove.
Ministrica za kulturo že od začetka mandata poudarja, da je prenova Drame eden najpomembnejših investicijskih projektov aktualne vlade, vendar je imelo/ima Ministrstvo za kulturo težave pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za prenovo stavbe. SNG Drama Ljubljana se je pred časom preselila v nove prostore na Litostroj, za katere MZK mesečno plačuje 71.000 evrov, torej v povprečju okrog 2.300 evrov na dan. Izračun, koliko denarja bo šlo za najem, če se obnova konča v treh letih, kar je glede na izkušnje realistična ocena, je preprost, znesek bo presegel 2,5 milijona evrov.
Eden od stebrov aktualnega Nacionalnega programa za kulturo je »Kultura kot javno dobro«. Po raziskavi četrtina potencialnih obiskovalcev kulturne infrastrukture in prireditev, za katere so pokazali zanimanje, teh ne more obiskati zaradi pomanjkanja sredstev oziroma previsokih cen vstopnic. Zaradi inflacije se še manjša razpoložljivost dohodka, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi.
Kultura je s finančnega vidika tudi manj dostopna za ljudi, ki živijo zunaj večjih urbanih središč. Ministrstvo za kulturo naj bi se torej strateško usmerjalo k zagotavljanju dostopnosti javno podprte kulture za vse prebivalce, ne glede na njihov ekonomski položaj. Postavlja se vprašanje, na kakšen način bo MZK konkretno, s finančnim vložkom, povečalo število tistih, ki se vse dražjih kulturnih dogodkov lahko udeležijo.
Višji proračun za kulturo je nedvomno vesela novica, a naj zadovoljstvo ne bo preuranjeno, saj je zvišanje sredstev potrebno razumeti v širšem kontekstu finančnih perturbacij znotraj vlade, ki so pogojene tudi s povišanjem izdatkov države. Seveda pa od ministrice pričakujemo, da bo izpolnila svoje in strankine obljube na področju kulture in jo naredila dostopnejšo vsem.
