V Zdravstvenem domu Ljubljana akcija ozaveščanja o pravilnem samopregledovanju dojk

Ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku dojk so danes v Zdravstvenem domu Ljubljana skupaj z združenjem Europa Donna Slovenija ozaveščali o raku dojk in prikazovali, kako se pravilno samopregleduje dojke. Kot so pojasnili, si z akcijo želijo poudariti, kako pomembna je skrb zase, in ženske spodbuditi k rednemu mesečnemu samopregledovanju dojk.

“Take akcije ozaveščanja o raku dojk so izredno pomembne, saj ljudem prikažemo, kako se pravilno opravi samopregled in kako se zatipa tumor v dojki, če je le ta prisoten,” je dejala Darja Rojec iz Europe Donne, ki je raka na dojkah prebolela že dvakrat. Njena opažanja so, da se nekateri mimoidoči ustavijo in z veseljem prejmejo napotke za samopregled in kakšno novo informacijo, drugi pa se pogovoru o raku na dojkah zaradi strahu izognejo.

Vsem, ki so raka na dojkah že prebolele je svetovala, da se redno pregledujejo, prilagodijo prehrano in se redno gibajo. Odsvetovala je kajenje, pretirano sončenje, uživanje alkohola. Ženske z diagnozo raka na dojkah je ob tej priložnosti povabila, da se priključijo tudi enemu izmed društev, kjer sodelujejo osebe, ki so raka že prebolele. “Mi smo na voljo za pogovor, saj razumemo, da se ob takih trenutkih pojavijo strahovi ali celo depresija,” je dejala.

Samopregledovanje dojk je najbolje opravljati v postmenstrualnem obdobju, to je 7-11 dan po prvem dnevu menstruacije, saj je takrat dojka najbolj homogena. “Tkivo je med menstruacijo zelo gosto, zato nas takrat lahko prej prestrašijo različne trše vozličaste tvorbe,” je dejala zdravnica iz centra za bolezni dojk ZD Ljubljana Maja Milohnoja Berčič.

Izpostavila je, da je samopregled treba začeti s pogledom v ogledalo, pri katerem moramo biti pozorni na kožo in simetričnost dojk. Nato s tremi prsti začnemo nežno tipati po obodu dojke in se počasi premikamo proti kolobarju in bradavici. “Pozornost damo tudi bradavicam, ki jih stisnemo, da vidimo, če je prisoten kakršenkoli izcedek. Ob prisotnosti krvavega izcedka je nujno treba iti k zdravniku,” je navedla. Pojasnila je še, da se rak največkrat razvije v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke.

Raka na dojkah prepoznamo po na novo nastalih zatrdlinah, acikličnih bolečinah v eni dojki, spremembah kože, spremembah bradavic, izcedku iz bradavic, nelagodju, itd. Zatrdline v dojkah starejše ženske je mogoče zatipati prej, saj so dojke bolj homogene, kot pa pri mlajših ženskah. Dejavniki tveganja za raka na dojkah so med drugim družinska obremenitev, visoka starost pri prvem porodu, delo v sevalnem okolju, stres, dolgotrajna hormonska terapija, itd.

Pri pregledu dojk imajo v zdravstvenem domu tri pristope, in sicer klinični pregled, slikovna diagnostika (mamografija, ultrazvok) in morfološka diagnostika (punkcija). Statistično je največ karcinomov odkritih v populaciji od 49. do 69. leta. “V postkoronskem obdobju rak narašča tudi pri mlajši populaciji,” je pojasnila Milohnoja Berčič.

“Ker ima veliko ljudi različne druge zdravstvene težave, na dojke nekako pozabijo,” je dodala. Z namenom zgodnjega odkrivanja raka na dojkah so zato organizirani tudi preventivni programi, s pomočjo katerih najdejo zgodnje primere raka, pri katerih so operativni posegi minimalni, zdravljenje pa manj agresivno.

Za rakom na dojkah na leto zboli okoli 1500 žensk oz. vsaka tretja ženska v Sloveniji in pa 1-2 odstotka moških. “Ker se moški redkeje pregledujejo, lahko bolezen hitreje eskalira,” je poudarila Rojec. Tretjina oseb kljub zdravljenju umre. V centru za bolezni dojk ZD Ljubljana so od leta 1996 obravnavali skupno 95.000 pacientk, pri katerih lahko opravijo klinične preglede, slikovno diagnostiko in morfološke preiskave.

Back to top button