Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana opozarjajo na izjemno povečano število okužb med otroci, število obolelih pa še narašča. Ambulante so močno obremenjene, zato odpovedujejo preventivne preglede. Prekomerno obremenjena je tudi pediatrična nujna medicinska pomoč. Starše otrok pozivajo, naj v dežurno službo pridejo le v primeru nujnih stanj.
Velik porast okužb med malčki in šolarji v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana beležijo zadnjih 14 dni. Med otroci razsaja gripa, veliko otrok ima druge virusne bolezni, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, manj pa je primerov okužb s koronavirusom. Nekateri otroci imajo prebavne težave. “V glavnem virusne bolezni, ki pa se potem lahko zapletejo tudi s kakšno bakterijsko okužbo,” je za STA stanje povzela pediatrinja Alenka Rus iz enote Bežigrad.
V ZD Ljubljana staršem z majhnimi otroki svetujejo, naj se ne zadržujejo v nakupovalnih središčih in drugih krajih, kjer se zbira veliko ljudi. Staršem z novorojenčki in dojenčki pa svetujejo, naj starejše sorojence v naslednjih dneh in tednih ne vodijo v vrtec.
“To je zelo, zelo pomembno, ker lahko določene virusne okužbe, ki pri večjih otrocih potekajo na blag način, pri majhnih otrocih, dojenčkih, novorojenčkih vodijo v hujše zaplete, v dihalno stisko, v resne zdravstvene težave,” je opozorila pediatrinja.
Na vprašanje, v katerih primerih naj starši otroka pripeljejo na pregled, je odgovorila, da pri zelo majhnih otrocih svetuje posebno previdnost. V teh primerih ob vročini svetujejo pregled otroka pri pediatru.
Drugače pa svetuje staršem večjih otrok, ki so že večkrat preboleli virusne okužbe. V teh primerih svetuje opazovanje otroka. “V kolikor vidijo, da otrok še vedno zadosti pije, tudi če malo manj je, če je v vmesnih obdobjih, ko vročina malo pade, otrok še kar živahen, potem se lahko počaka od dva do tri dni,” je pojasnila. Po njenih besedah pri virusnih okužbah povišana telesna temperatura po tem obdobju običajno pade.
Posvet oziroma pregled pri večjih otrocih svetuje v primerih, ko zdravila proti vročini ne pomagajo, ko otrok bolj malo pije, je apatičen, ali pa če se kljub znižanju vročine njegovo stanje ni izboljša.
Rus je pojasnila, da pediatri povečano število okužb med otroci običajno beležijo med novembrom in majem. Večji porast običajno beležijo okoli novega leta ter nato januarja in februarja. Kljub pričakovanim razmeram pa je trenutni porast števila okužb otrok z gripo označila za zelo velik.
Izjemno povečan obisk odraslih bolnikov so prejšnjo soboto beležili v enoti splošne nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana. V ljubljanskem kliničnem centru pa so ob tem pojasnili, da se sami s povečanim prilivom bolnikov na urgenco soočajo že od druge polovice novembra.
Predlagali so, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. “Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji,” so navedli v kliničnem centru.
Na ministrstvu za zdravje se z uvedbo ukrepa sprotnega obveščanja o čakalnih dobah v posameznih urgentnih centrih strinjajo in ga podpirajo. Podoben sistem so uspešno uporabljali med epidemijo covida-19, ko so spremljali število prostih bolniških postelj in koordinirali sprejeme tako, da so obremenitev bolnišnic porazdelili sorazmerno.
“Ta sistemski ukrep bomo uvedli, ko bo zagotovljena ustrezna tehnološka podpora in bodo bolnišnice dosledno upoštevale enotno metodologijo dela v primeru povečanega priliva pacientov,” so pojasnili.
Po njihovih navedbah ima namreč vsaka bolnišnica trenutno svoj načrt dela ob povečanem prilivu bolnikov. Uskladitev načrtov je predvidena po uvedbi tehnološke podpore. Projekt že teče. “O konkretnih časovnicah pa trenutno še ne moremo govoriti,” so dodali.
