V zbornici zdravstvene in babiške nege izpostavili vlogo medicinskih sester v boju proti raku dojke
V sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so ob začetku rožnatega oktobra, svetovnega meseca boja proti raku dojk, izpostavili vlogo medicinskih sester kot zdravstvenih vzgojiteljic pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Poudarili so tudi pomen preventive.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se lahko rak dojke, ki vsako leto prizadene milijone žensk, razvije in pojavi kot posledica več notranjih in zunanjih dejavnikov. Z njegovim pojavom so povezani nezdrav življenjski slog, okoljski ter socialno-psihološki dejavniki.
Poudarjanje preventivnih ukrepov, usmerjenih v spremembe življenjskega sloga, zgodnje odkrivanje raka z učinkovitim presejanjem in vlaganje v vrhunske raziskave ima svoj cilj v zmanjševanju pojavnosti, obolevnosti in umrljivosti zaradi raka dojk. “Presejanje raka dojke ne more preprečiti razvoja raka dojke, lahko pa ga pomaga odkriti prej, ko ga je lažje zdraviti,” so pojasnili in ženske spodbudili k samopregledovanju in rednim mamografijam.
Sodobne metode zgodnjega odkrivanja po njihovih navedbah povečujejo možnosti uspešnega zdravljenja, kljub tem napredkom pa ostajajo v svetovnem merilu izzivi pri zagotavljanju široke dostopnosti do presejalnih programov, zlasti v okoljih z omejenimi viri. “V Sloveniji imamo dobro razvit državni presejalni program DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vanj so vključene vse ženske med 50. in 69. letom starosti. Kljub temu pa ostaja redno mesečno samopregledovanje dojk zelo pomembno, saj se mamografija opravlja na dve leti,” so navedli.
Ob tem so povzeli besede predsednice sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri zbornici Ane Istenič, ki je navedla, da so mnogi dejavniki tveganja za raka dojke, kot sta spol in staranje, zunaj njihovega nadzora. “Številne druge dejavnike tveganja pa je mogoče spremeniti in s temi spremembami zmanjšati možnost, da zbolimo za rakom dojke. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ki vključuje vzdrževanje uravnotežene prehrane, redno zmerno do intenzivno telesno dejavnost, omejevanje uživanja alkohola, izogibanje kajenju in vzdrževanje zdrave telesne teže zmanjša tveganje za razvoj raka dojke,” je pojasnila.
Povečana telesna teža in povečanje telesne mase v odrasli dobi sta povezana z večjim tveganjem za raka dojke po menopavzi. Zmerna do intenzivna telesna dejavnost je povezana z manjšim tveganjem za nastanek raka na dojki. Tveganje za raka dojke se prav tako zmanjša pri ženskah, ki dojijo vsaj nekaj mesecev po porodu, so povzeli.
Zagotavljanje celovitega in dostopnega izobraževanja s strani zdravstvenih delavcev o tveganjih za raka dojk, simptomih in pomenu zgodnjega odkrivanja lahko po prepričanju Isteničeve ženske opolnomoči, da sprejmejo proaktivne ukrepe in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč. “Celovit pristop, ki združuje raziskave, izobraževanje, zgodnje odkrivanje in dostopne zdravstvene storitve, je bistvenega pomena v boju proti raku dojke in zmanjševanju njegovega vpliva na posameznike in družbo. Pri tem imamo medicinske sestre kot zdravstvene vzgojiteljice zelo pomembno vlogo,” je dodala.
